10.12. 2014 - Dan za bogove...

Smolnik, Ajdna, Valvasor, Završnica.....

 

 Pa sva dočakali lep dan. Že dolgo nisva nikamor šli z mojo Iro.

Nekam pod okrilje Stola, bo najina pot. 

Zemlja je ravno prav pomrznjena, da se korak še rahlo čuti, ko stopaš dalje.  Čez potoček Rečica je debela deska, da ni potrebno skakati po kamenjih. Nato pa skozi gozd. Ne vem še, naj grem na Zabreško ali na Ajdno?   Kar hitro sva pri "Kabelski", ki je bolj strma steza, kakor kamnita pot skozi gozd.   Nasproti nje pa je ravno tako strma,  za Smolnik. Kar  po njej jo ubereva. Sonce rahlo boža  golo  drevje, sence se rišejo po tleh, lepo je.

Stol pa naju opazuje iz višav.  Mogočen, še vetrc ga ne kuštra in  raznaša snega  po njem.

 Z vsake strani je malo drugačen.

 

Smolnik sameva, klopci izgledata čisto novi. Snega ni nič,  tudi po gozdni poti ne. Le malo preden se zavije proti Ajdni je cesta poledenela. Pa se jo skozi gozd lahko obide.. .

Kot običajno greva gor po plezalni. Skozi črni bor se blešči sonce, da se jeklenice komaj vidijo. Na vrhu pa razgledi, božanski.... Julijci, Karavanke vse ena sama belina. Še Golica je čisto zalizana  s snegom, pa  Dovška Baba tudi. Ljubljanska kotlina je nekam zamegljena. Zgornjesavska dolina z Jesenicami pa blešči od lepote. Spustiva se mimo Arheološkega najdišča Ajdne. Ustavim  se v cerkvici. Ni si težko zamisliti življenja naših prednikov.

 

 

 

 

Nadaljujeva čez cesto po prijetni poti do Valvasorja.  Lepo je okrašen dom. Na vseh oknih cvetijo nageljni. Potem pa proti dolini. Odneslo je del poti pa so  postavili ograjo, da se lahko varno pride mimo. Tudi velik skalnat balvan se je skotalil iz pobočja na potko. Tam je najbolje kar hitro mimo. Saj pogled navzgor ne kaže ravno najbolje. Še bo drselo.

 

Spustiva se po "Kabelski." Res je strma in hitro sva v dolini. Naredili sva prijeten krog, ali  kakor  smo včasih rekli, zašpilili sva klobaso.

Lepo  se je potepati,  če pa sonce sije je pa še veliko lepše...