Mala Boncla nad Javorniškim Rovtom

Mala Boncla je 1131 m visok skalnat, zavarovan vrh nad Javorniškim Rovtom v Karavankah...

Pravijo mu Mala Boncla in je soseda manj zanimive 1241 m visoke Velike Boncle. V nekaterih starejših zemljevidih se pojavlja pod imenom Bavha, kar naj bi v ljudskem žargonu pomenilo bela krava.

Zakaj vse, kar je lepo, kar si želiš, da bi večno trajalo - pomine?

Pokličem zvečer Zdenko, če gre z mano pa je hitro za potepanje. Nič nima v planu za nedeljo.

Parkiram kot običajno na Žagi, v Javorniškem Rovtu. Pri smerokazih se spustiva na desno pot.

Ubirava korake mimo oznak za Gajškovo pot in čez most. Pa po strmen kolovozu navkreber.

Prvi kažipot za Trilobit je že mimo in čakam drugega, pri katerem je nasproti lepa pot za najin cilj. Kurišče je ob poti, verjetnoz določenim namenom.

Ni drugega kažipota, vetrolov je prejšnji teden podrl veliko dreves in tudi tega z oznako ni več. Ne pazim na kolovoz in sva hitro mimo njega. Pa se podava kar čez smrečje in se smejiva za popestritev, ko se bližava skalovju Male Boncle.

Na sedlu sva in grebenček proti vrhu je pred nama. Pustim Zdenki, da gre prva, meni je že dobro poznano. Malo zahaja še konjička in potem se začneva vzpenjati. Nekaj se blešči, Zdenka hitro opazi.

Prehitro ponavadi, še preden se zaveš, da je lepo, že mine.

Srečava domačinko, malo poklepetamo in se vzpenjava naprej. Trilobit se vidi skozi veje. Malo po skalah, zajle že ni več in sva na vrhu Male Boncle. Nisva sami, znanka Rezka se že odpravlja nazaj v dolino.

Čudovito je.. Krasen je pogled na Javorniške Rovte, Golico, Struško še Julijci se dobro vidijo. Le Triglav se skriva za oblaki. Avrikelj še ne cveti, lepega žanjevca pa je veliko. Čudovito drobno cvetje se v skalnih razpokah sramežljivo kaže bledemu sončku.

Malo poklepetamo z Rezko, potem sediva in opazujeva vrhove. Sneg se počasi poslavlja, na Golici je le še na severni strani. Tudi greben Struške ima le še zaplate snega. Tudi Pusti rovt in Ptičji vrh sta na ogled. Le Julijske Alpe niso lepo pregledne.

Posloviva se od lepega razglednika in jo po dobro uhojeni potki ubereva navzdol. Pa sva tam, pri požaganem drevesu in smerokazu, ki ga ni več. /Slika iz arhiva/.

Narediva možica in se spustiva po kolovozu. Še do vode greva in mimo Trilobita.

Lepi so odsevi na gladini vode in hudourniški potoček Javornik se glasno preliva v jezero.

Počasi ubirava korake do avtomobila in za zaključek se odpeljeva še na Pristavo na kofetek.

Luštno čeprav kratko je najino potepanje in veseli sva obe. Lepo je bilo!

Ostane le spomin, le kup megle, ki gre v počasen nič. /Janez Medvešek - Lepo prehitro mine/