Boromejski otoki in še malo naokoli

Boromejski otoki in še malo naokoli, bo naše tridnevno potepanje. Objavila ga bom v dveh delih...

Lahko porežeš vse cvetove,a prihoda pomladi ne moreš preprečiti./Pablo Neruda/

Na potepanje se peljemo z Rozmanbusom. Priključim se skupini sestre Marjane in njenih prijateljev. Odhod avtobusa je iz Radovljice, mimo Ljubljane in vse do glavnega mesta Lombardije - Milana. Vožnja je res dolga, toda vmesni postanki lajšajo potepanje. Bližamo se Milanu. Skozi okna avtobusa fotografiram naselje Porta Nouva, ki ga bomo kasneje tudi obiskali.

Milano, je drugo največje mesto v Italiji in glavno mesto italijanske dežele Lombardije. Pa začnimo, naš vodič Marko nam razlaga zanimivosti, ko se bližamo glavnemu trgu mesta Milana.

Občudujemo čudovito katedralo do katere se še vrnemo.

Potem se sprehodimo do operne hiše la Scala. Na pogled ne izstopa od ostalih stavb. La Scala je svetovno znana po svojem gledališču, operi in baletu, kjer je bilo premierno uprizorjenih že neverjetno mnogo legendarnih predstav. Notranjost je bila povsem prenovljena, gledališče pa je tudi dom akademije, kjer se lahko urite v profesiji glasbe, plesa, odrske produkcije in odrskega upravljanja.

Čez stolni trg se vrnemo do katedrale. Čudoviti stolpci, krasna je ta katedrala. Znamenitosti občudujemo le od zunaj. Milanska katedrala je posvečena Sveti Mariji Nascente in je sedež milanske nadškofije. Kar pet stoletji je bilo potrebnih, da se je dogradila ta gotska katedrala in ima trenutno status četrte največje cerkve na svetu.

Le malo stran od katedrale je galerija A Vittoria Manuela II. To si tudi ogledamo. Vstopimo skozi visoka vrata. Mozaiki po tleh nas vodijo vse do konca čudovite galerije. Prekrasno.

Lepote se kar vrstijo..

Sledi še ogled zanimivega dela mesta, Porte Nuove. Visoke stavbe, nebotičniki čudnih oblik in vse povsod je polno zelenega okrasja. Na vrhu nebotičnika imajo celo dvigalo za prevoze dreves in pohištva.

Možgani polni rožic in notranji organi, vse prav pride..

Počakamo avtobus in sledi še dolga vožnja do našega hotela pri jezeru Maggiore. Ledeniško jezero je dolgo 66 km.

Jezero Maggiore je eden izmed najelegantnejših kotičkov v Evropi. Slikovita mesteca, raztresena po jezerski obali na italijanski in švicarski strani, so odlična izhodišča za obisk čudovitih Boromejskih otokov. Nad jezerom se dvigajo gozdnata pobočja, posejana z dekadentnimi vilami, bujnimi botaničnimi vrtovi in sem ter tja celo z graščinami. Popolno alpsko podobo pokrajini rišejo zasneženi švicarski vrhovi in idilične razgledne točke.

Drugi dan je v celoti posvečen Boromejskim otokom. Kratka vožnja do mesteca Stresa in plovba z ladjo do Boromejskih otokov. Najprej si bomo ogledali otok Isola Madre. Naša ladjica Kikka nas kmalu prevaža po velikem jezeru, ki daje vtis kakor, da smo na morju. Prometa na jezeru je veliko in vse poteka točno ob določenem času. Na kopnem si nataknemo slušalke, ker razlaga preveč glasnega vodiča moti obiskovalce in varnostnike palače in parka Borromero. Otoki so dobili ime grofu Carlu Boromejskemu (Carl Borromero).

Pogled na jezero in cvetoča palma in velik cvet...

Ogledujemo si čudovit park. Hodimo ob nasadih bujnega cvetja, se povzpnemo po stopnicah. Na Boromejskih otokih (predvsem na Isoli Madre) dosega rastlinje impresivne višine, ki so značilne za tamkajšnjo bujno subtropsko vegetacijo. Zaradi milega podnebja ob jezeru Maggiore rastejo večstoletna drevesa z debelimi debli, kar je redkost za hladnejše predele. V botaničnem vrtu na Isoli Madre, ki velja za enega najstarejših in najbolje ohranjenih vrtov v Italiji so najvišja drevesa in zelenje.

Čakamo in poslušamo vodiča Marka. Tudi različne praproti rastejo po parku.

Hodimo mimo visokih cvetočih kamelij, rododendruma in drugih cvetličnih aranžmajev.

Polomljena cipresa si bo počasi opomogla. Znamenita kašmirska cipresa, meri kar 25 metrov v višino in velja za eno največjih atrakcij Boromejskih otokov.

Na vrsti je ogled notranjosti palače Borromeo. Fotografiranje prepovedano ob bližini varnostnice. Drugače pa se lahko na hitro naredi kakšna fotka.

Zanimivo in lepo znotraj in zunaj.

Do odhoda ladjice imamo še nekaj časa in zopet smo v parku. Lepo je in toplo. Pavi in fazani lenarijo ali pa se sprehajajo. Vreme se na srečo strinja z nami, da je lepše občudovati in uživati, ko sije sonce.

Visoka drevesa rastejo v parku. Poseben je tudi črni bambus. Njegova stebla (palice) po drugem ali tretjem letu postanejo bleščeče črne barve, kar ustvarja močan barvni kontrast z zelenimi listi.

Nizke in visoke cvetoče palme se kar vrstijo. Kakor povsod toplo vreme poskrbi, da cvetovi počasi izgubljajo svojo čarobnost.

Drevo, ki ima korenine kakor kremplje..Lovor raste povsod kot običajen grm, na otoku Madre pa doseže višino od 10 do 15 metrov. To je tako imenovani "drevesni lovor," ki s svojo višino in košatostjo obiskovalcem nudi senco na poteh med tropskimi pticami in eksotičnim cvetjem. . .