Potepanje po Zasavju

Potepanje po Zasavju bo naš izlet.

Za prijatelje si je treba čas vzet. Se poveselit in kdaj znat potrpet, nagnimo vrč s slastjo kot prej nikol še, saj za prijatelje je dobro le najboljše

Naš predsednik DU Marjan nas vedno povabi v kraje, ki jih sami le bolj poredko obiščemo. Avtobus nas pobira na vseh postajah in naše potepanje se začne. V Izlakah se nam pridruži vodič Miro Rus, ki vzame vodenje zelo resno in razlaga je poučna in zanimiva.

Čakamo, kdaj bo na vrsti postanek, ker bi kofetek že prav pasal. Nedaleč stran je Čebelarski dom in tam se ustavimo.

Paše kofetek, potem se še malo razgledam po okolici. Zanimivo. Vse je povezano z medom in čebelicami. Še drevo je v obliki satovja. Na hribu pa stoji cerkvica in Valvasorjeva čebelarska pot poteka v bližini. Pomladno zelenje čudovito polepša pokrajino.

Kmalu sledi naslednji ogled, Rudarski muzej Zagorje..Poslušamo vodiča. Zgodovinar Janez Vajkard Valvazor je v svojem slovitem delu iz leta 1689 poročal, da so kmetje v bližini Strahovelj pod Jablaniškim hribom v vasi Šemnik našli premog, ki so ga takratni lekarnarji imenovali zmajeva ali premoška kri in ga, zdrobljenega v prah, uporabljali za zdravljenje živine. Sicer so takrat t.i. glavužarji kradli premog na vseh izdankih premoga na območju Zagorja. - Prvo uradno vest o zagorskem premogu najdemo v poročilu deželnega glavarja grofa Saurana 16. oktobra 1736. - Avgusta leta 1755 je fevdalni gospod Franc Raigersfeldt zaprosil rudarske oblasti za podelitev pravice kopanja premoga na območju Zagorja. - Prvo uradno dovoljenje za pridobivanje premoga v hribu Pešenk, zahodno od Mlinš, kjer so kmetje ob potočku Črni graben kopali premog, je bilo izdano 11. novembra 1755 gospodu baronu Francu Raigersfeldtu, po rodu Slovencu iz Rakovice pri Kranju./splet/

Naš vodič ima vse dobro organizirano in pred vrati nas že čaka strokovnjak, ki nam razlaga težaško delo v rudniku. Ogledamo si muzej in vsaka stvar ima zelo važen pomen za varnost rudarjev. Še nagajivi škrat Perkmandeljc se prismuka zraven.

Tudi Rozika sodeluje, je prva znanilka, če gre kaj narobe v jaških.

Poseben pomen imata svečana uniforma in sv Barbara, zaščitnica rudarjev.. Svečana obleka z 28 gumbi, ki jih imajo in sv. Barbara..Zanimiv je njihov pomen. Slavnostne rudarske uniforme imajo 28 zlatih gumbov, ker to število simbolizira starost svete Barbare, ko je umrla kot mučenka. Sveta Barbara je zavetnica rudarjev, ki se ji priporočajo za varstvo pred nesrečami v jami. Poleg gumbov ima uniforma še druge simbolne elemente: • Barva gumbov: Zlata barva simbolizira bogastvo in plemenite kovine, ki jih rudarji pridobivajo iz zemlje. • Črna barva uniforme: Predstavlja temo v podzemlju in rudarjevo stanovsko resnobnost. • Trije odpeti gumbi: Na nekaterih uniformah so zgornji trije gumbi včasih ostali odpeti v spomin na sveto Barbaro, ki je bila tri leta zaprta v stolpu./splet/

Narejena je tudi maketa rudnika in zadnji izkop premoga je na ogled.

Potem gremo na drugi vhod, ki vodi v temačnost rudnika. V Zagorju se je premog skozi 250-letno zgodovino rudarjenja pridobivalo najprej v jami Šemnik, potem v Kisovcu, v jami Loke, kasneje še v jami Podstrana, v jami Orlek, v jami Dole in najdlje in najgloblje v jami Kotredež, kjer se je proizvodnja v letu 1995 tudi zaključila. Skupaj je bilo iz jam Rudnika Zagorje odkopanih približno 36 milijonov ton rjavega premoga. Sledila so zapiralna dela, ki so potekala vse do leta 2004. Rudarji so se torej počasi, celih 9 let, poslavljali od jame in s solzami v očeh so se zadnjič zapeljali po Vine jašku in zapustili jamo./splet/

Preden v noč se zlije dan, preden življenje nam obrne drugo stran, poglejmo si še enkrat v oči, stisnimo si roko in priznajmo si glasno, da za prijatelje si je treba čas vzet, se poveselit in kdaj znat potrpet.

Peljemo se dalje in naslednji ogledi so v Muzeju - Slikarski koloniji, Izlake- Zagorje. Tam ima spominsko sobo tudi znani operni pevec Ladko Korošec. "Pel bom dokler bom Živel," ima napisano na kipu pred hišo.

Tudi na športnem področju Zagorje ne zaostaja, zato podpirajo vse športnike. Največ radosti jim je v zadnjem času prinesel Primož Roglič, po katerem se bo imenovala tudi 10-kilometrska kolesarska pot, ki jo trenutno gradijo./slet/

Sledi poučni del in nato še poslušanje arij slavnega pevca..

Malo si ogledamo še zunanjost tega lepega kraja. Še nekaj zanimivega je v tem kraju. Poldnevnik poteka čez mesto in je lepo zarisan.

Potem gremo obiskat še našega nekdanjega in prezgodaj umrlega predsednika, Janeza Drnovška.

Ravno takrat nas na nebu pozdravi cepelin, ki veselo pluje nad mestom. Cvetje in zelenje je povsod. Še ena velika lastovka je priletela med rožice.

Naš vodič je pripraven za vse, še fotke mu dobro uspejo in je odgovoren za skupinske slike.

Naše potepanje se nadaljuje. Ta velki dimnik ujamem skozi okno avtobusa. Na vrsti je muzej v Hrastniku. Tam nas predavatelj posede v prave šolske klopi. In prične se pouk, ki smo ga vajeni iz naših šolskih dni.

Potem si ogledamo še marionete za lutkovno gledališče. Čudovite so in do potankosti narejene in oblečene, so delo domačinov. Shranjene so tudi igrače naših otrok, ki so v tistih časih bile aktualne.

In naš vodič se znova izkaže. Z lutko se sprehaja naokoli. Ta mi poda rokico in odkorakata naprej.

Nagnimo vrč s slastjo kot prej nikol še, saj za prijatelje je dobro le najboljše. Sreče ne moreš imeti sam moraš jo znati razdeliti še drugam z vrhov gora od tam kjer smo doma, naj sliši se v svet bitje našega srca

Sledi še zadnji postanek v Podkumu. Gostilna Pr Čop, kjer so jedi samo domačega izvora.. V gostilni nas že čakajo. Oklepi, meči krasijo notranjost. Naš vodič se spremeni v muzikanta. Prav povsod se znajde. Hitro po prostoru zadoni Zdravljica in kozarci se visoko dvignejo v zrak.

Na mizah je pijača po želji, tudi pivo se dobi in čakamo na kosilo. Najprej postrežejo juhe več vrst.

Potem nam šef gostilne Lojze Čop razloži glavne jedi, ki pa so samopostrežne. In zabava se začne. Vsega je dovolj, naš muzikant Miro pa veselo igra in družba je vesela.

Malo se grem sprehodit. Namenim se do bližnje župnijske cerkve sv. Jurija, ki vabi na vrhu hriba.

Lepo je v Podkumu. Barve pomladi so kot paleta nanizana na pokrajino. Lepo je. Še Kum se vidi v daljavi. Počasi se sprehajam po cesti in opazujem. Cerkev je velika žal je zakljenjena, še do kapelice malo naprej stopim.

Velik križ je za obzidjem. Z vrha so še lepši razgledi po okolici. Čudovita je pomlad.

Vračam se, sedim na verandi in počasi začnejo prihajati naši po stopnicah do avtobusa. Zadovoljni se posedemo v avtobus in ne ustavimo vse do prvih postaj, kjer že izstopajo. Lepo je bilo, zanimivo in zabavno.

Saj za prijatelje si je treba čas vzet se poveselit in kdaj znat potrpet. Nagnimo vrč s slastjo kot prej nikol še, saj za prijatelje je dobro le najboljše. /Andrej Šifrer - Za prijatelje/