nedelja, 07. avgust 2016

Smolnik v družbi vetra...


 Razglednik nad Završnico...
 

 Po dolgem času grem zopet z mojo kosmato bučko na kratek izlet.  Zadnja tačka se je malo "pocajtala."  Repek  veselo maha ko ji zjutraj rečem, " Ira greš z mano".  Potem pa  vse do odhoda čaka pri nahrbtniku, da  nebi slučajno ostala doma. Piha v Završnici,  veje se  priklanjajo, trava je čisto poležana. Avtomobili vozijo mimo naju ko hodiva po cesti. Kravce spodaj, kravce  zgoraj, opazujem živino na paši in oblačke na nebu.
 

 
 Kmalu se umakneva na potko skozi gozd.  Pri odcepu za strmo pot zavijeva po njej misleč, da bo manj pihalo. Nič ni bolje pa naj piha.  Močan veter kuštra travo, Iro in mene.
 



Veje ječijo ko udarjajo druga ob drugo. Veliko brinja je ob poti, jagode postajo temne.
 

 Razgledi so lepi: Bled  z okolico,  akum. jezero, greben Brezniških Peči, vasice, vse je na ogled.
 


 Na vrhu Smolnika (1075) močno piha, Stol se blešči od sonca in ne ostaneva dolgo. 
 


 
Le nekaj fotk in spustiva se proti gozdni cesti za Potoško planino.



 V zavetju smrek narediva kratek postanek. Potem nadaljujeva po cesti


in se pri odcepu za Valvasor spustiva navzdol. 
 
 
V dolino sestopiva po strmi potki (Kabelski), dovolj je bilo za Iro.
 


 
 Jezero  je posuto  s kristalčki, darilo sonca.
 
 
 Ujeti trenutki  dajejo življenju smisel. 

Ni komentarjev:

Objavite komentar