V skale ujeta reka Radovna - Soteska Vintgar...

Po mostičkih in galerijah...

 Parkiram pri pokopališču na Bl. Dobravi in jo po cesti zadaj ubereva proti Vintgarju. Bučanje vode se sliši že od daleč, slap Šum.  Prši, bobni in vse naokrog je mokro, spolzko. Nekdo je še bolj zgoden od mene in fotografira slap. 

Nekaj fotk in nadaljujeva po stopničkah proti vrhu.

 Še pogled na slap od zgoraj in začne se najina pot.

Pri jezu je vse mokro in visoko nad njim je kamniti most bohinjske železnice.

 Zelenja je povsod polno. Rumeno cvetje nagnoja se sklanja nad vodo, kakor bi dražilo reko pod seboj" kdo je lepši?"

Radovna je s svojimi slapovi,  brzicami ki igrivo polzijo med skalami, tolmunčki, ujeta med  Hom in Boršt čudovita.  Reka, ki je enkratna v svoji spreminjajoči se zeleni barvi. Razdrapane skale, izdolbene čeri, včasih temna globoka voda, pa zopet vsa razpenjena bela kakor mleko in spet ponižno mirna. Kakor bi menjala razpoloženja vsakih nekaj minut. 

 V mirnem  zatišju vode  imajo racmani sestanek, ali pa še spijo.

 Hodiva po mostičkih in galerijah, mimo spominske plošče Jakoba Žumra, ...

...pa sva zopet pred besnečo vodo, ki prši  naokoli. Včasih pogledam nazaj po mostičkih, lepo je.

Voda, kakšna neizmerna moč, ki privlači, čutiš globino, utesnjenost med ozkim prehodom visokih navpičnih sten, radost ko se voda razmakne med skalami, pa vendar je neizmerno lepo.

 Na koncu sva, Radovna se je umirila in le včasih še malo privzdigne svoj glas.

 Pri hiški se obrneva nazaj po zgornji potki , "čez Strmo stran". Pot je vzdrževana obdana z zelenjem in korak je prijeten.

 Že zelo dolgo nisem hodila po tej strani, v gozdu je kapelica posvečena Fatimi iz Lurda.

 Še čez travnike in sva pri avtu.

Lepota  ujeta med skale...

....sprehod skozi Sotesko Vintgar..je nekaj čudovitega.