Veliki vrh Begunjščice...

 Veliki vrh iz doline Drage...

 

 Dež, bliska se in grmi, ko pa okoli tretje zjutraj pogledam skozi okno so zvezde na nebu, "Begunjščica prihajam". 

 

 

Ubiram bližnjice in kmalu slišim zvončkljanje živine na planini Planinici.

 

Jutro je še zaspano, sonce se počasi prebuja in ne izgleda ravno na dež.  To se hitro lahko spremeni. Tudi pri Poljški planini je vse tiho.

 Vzpenjam  se navkreber po strmi potki skozi gozdnato območje do Roblekovega doma (1657). 

 

 Najvišji vrh Karavank Stol je ves sijoč čisto blizu, Julijci so rahlo zamegljeni, spodaj pa Blejsko jezero in okoliške vasi. Bezgovo cvetje omamno diši.

 Skupinica zajtrkuje na terasi ko grem mimo.

 

 Strma pot se najprej vije med ruševjem,  pri smerokazih poti iz Zelenice pa preide med

 skalovje in trave. 

 

Pot je večinoma varovana s hlodi, toda  strma travnata  pobočja Begunjščice je treba jemati resno, kaj hitro je lahko vsega lepega konec.

 

Storžič, Tolsti vrh, Dobrča so malo zatemnjeni. 

 

 Veliko alpskega cvetja  je ob poti, s pisano mavrico  barv krasijo to gorsko pot, ki se vijugoma strmo vzpenja. Za Stolom se  kaže Celovška špica.

 

 Pod  menoj zelena Smokuška planina, obdana s Srednjim vrhom  in Vrtačo, malo višje pa koča pri izviru Završnice.

 

 

Zelenjak, Palec, Sveta peč, Suho Ruševje, Na Možeh, Zelenica, vse je na ogled. Uživam  v razgledih, še Struška se vidi in Ovčji vrh.

 

 Veliki vrh 2060 metrov šteje v višino, je najvišji v gorskem hrbtu Begunjščice.

 

 Lepo je, drobnica se pase na obrobju zelenih trav, spodaj pa Prevale. 

 

 

 Julijci se vedno bolj zakrivajo pogledom in oblačnost okoli gora se hitro bliža. Najbolje, da jo uberem kar nazaj in med ruševjem naredim postanek. Strme trave, rožice in kmalu sem izven skal pri odcepu za Zelenico.

 

 Spodaj  se že vidita planini.

 

 

 Kratek postanek in nadaljujem proti Robleku.

 

 

 Še se vzpenjajo pohodniki čeprav je vedno bolj temačno.

 

 

 Kar dosti  jih srečam ko sestopam proti dolini. Komaj se vsedem v avto slišim kaplje, ki škrebljajo po pločevini.

 

 Pa sem jo Begunjščico mi gre na smeh, ko z zadovoljstvom peljem proti domu.