Rudnica v snegu...

"Tja, kma dež pa megva ta mvade," greva."

 

Končno malo lepše vreme, ker me kar vleče v ta Bohinj. Sonca res ni toda tudi megle ni, to je bolj pomembno.. Obvezni postanek pri najlepšem biseru, otočku sredi jezera.

 

 

 Veliko prometa je na cesti, še traktor se drenja.. Skozi B. Bistrico in  vasicah se bližava najinemu startu. Malo od vasi Kamnje je na levi  nasip, ki zakrije ovinek in kaj hitro si lahko v ograji,( škripanje gum).

 

 

 Cerkvica sv. Janeza Krstnika sameva, prezgodaj je za obiskovalce.

 

 

 Parkiram onstran betonskega  mostu čez Ribnico in že sva na poti.

 

 Levo čez travnik gre najina stezica.

 

 Snega je samo na začetku malo, potem pa ga do goličave Peči, ( 720) skorajda ni.

 

 

 Razgledi  na jezero in cerkvico so malo boljši kot lani, pa vendar je vse nekam črno belo.

"Sonce kje si", ga kličem, pa nič.

 

 Nadaljujeva proti Rudnici. Od smerokaza dalje je snežne beline vedno več, vendar je potka uhojena.

 

 

Snežna odeja je zelo različna  tudi do pol metra ali več.

 

 

 Je pa sneg kompakten in se lahko hodi po njem, če nisi pretežak. Čez zasnežene jase,  gozdičke in sva na belih senožetih Široke police. Tam se pomakneva na rob do hiške in si ogledujem panoramsko sliko Bohinjskega jezera in veljakov nad njim.

 

 

 

 Le sonce jim manjka, da bi zažarele v snežni belini  te bohinjske gore z Očakom.  Bližava se  vršnjemu delu. Z izpostavljenih pomolov opazujem vasice pod menoj.

 

 

 Rudnica (946), je razgledna gora med Spodnjo in Zgornjo bohinjsko dolino. Kmalu zagledam vrh, klopco in malo stran je vpisna knjiga z žigom.

 

 

Za strmim skalnim robom pa prepad, da se hitro malo pomaknem nazaj.  Pogled z vrha na vasice v spodnji  in v zgornji dolini, cerkvice in kozolce. 

 

Vračava se po isti poti,....

 

 ...saj je uhojena in uživam v vrtičkih spomladanskega cvetja pod  drevesi.

 

 

 Nebo se jasni in narava hitro lepšo podobo dobi. Na pomolu s klopco malo postojim,

hiše so že čisto blizu. 

 

 

Tudi jezero žari v lepih barvah in gore nad njim.

 

 

Še pri srčnih možeh se ustavim, ki zrejo v daljavo proti Očaku.

 

 

 

 

 

 Pomladno zimska idila, lepo je bilo...