27.12.2014 -Potepanje kar tako/ Završnica - Zabreška planina

    

      Jutro za potep...

   Nič ni bilo planirano, ampak jutro je bilo tako lepo. Hitro zmečem stvari v nahrbtnik,

uredim vse potrebno in že se peljeva proti Završnici.

Stol  rahlo žari od jutranjega sonca. Mogoče bo pa lepo?  Pod smreko najdem pohodno palico. Obesim jo na vejo, da jo bo pohodnik  našel, ko se bo vračal. Upam, da so ljudje v teh božičnih praznikih bolj pošteni in je ne bo odnesel kdo drug.  Kmalu se je sonce skrilo za belo meglico. Nadaljujeva  proti Valvasorju.

Tam pa sneg, naletaval je sneg, to bo pa zanimivo. Ira že uživa na pomrznjeni travi.  Saj ne greva daleč. Do Zabreške planine in po drugi strani nazaj v Završnico. Razgledov ne bo, bo pa sneg naredil pot bolj prijetno.  Prihajata dva iz nasprotne smeri.  Martina prepozna Iro.

 Hvala Mukica, lepo, da smo se spoznali.

 Mimo Žirovniške planine že močno sneži. To bo pa veselo. Tudi Zabreška planina je vsa v belem. Poslikam "stilno pohištvo", ki mi je vedno všeč. Tako domiselno je narejeno.

 

 Spustiva se po drugi strani. Mi je zadnjič, ko sva šli na Ajdno prijazen gospod razlagal kje naj grem. Pa je treba poizkusiti.  Sva že pri koritu, potem prečkava ograjo. Zagledati moram počitniško hišico, jo že vidim. Usedeva se in malo okrepčava, ko nama gre tako dobro.

 

Tudi sneg si je naredil počitek, kar nehaj je.  Potem nadaljujeva mimo vikendic, kar veliko jih je. Večkrat  prečkava glavno cesto za Valvasor. Vedno je na drugi strani ceste že vidna stezica. Ko prideva na cesto, pri vikendu na levi, nadaljujeva nekaj časa po cesti, pa ne dolgo.

 Kmalu je na desni vidna stezica, ki se strmo spušča. Preči majhno grapo in se nadaljuje ob potočku Rečica. Ko sva zopet na cesti sva že v Završnici.  Lepo je malo raziskovati, je potepanje  bolj zanimivo.

Ko se spuščava proti parkirišču, se vsuje z neba.

Ko prispeva na cilj, sneg v debelih kosmih v trenutku pobeli avto.

 

Prvi sneg, fotoaparat pa v nahrbtniku, lepo je!