5. 10. 2014 - Špik Hude police...

  Špik hude police -2420 metrov visok vrh

Nad Mežaklo se dela dan. Počutje ni ravno najboljše. Ampak gora je tako vabljiva, da je vredna truda. Nekaj  je narobe z levo roko. Prsti so mravljinčasti, boli me do ramena. Včeraj  me je krč v prste, je kar trajalo, da sem jih razmaknila. No upam, da bo šlo. Saj mora.
 

Pričnemo na planini Pecol, do katere se pripeljemo iz Nevejskega prevala. Cesta je kar malo strma in ozka, ampak asfaltirana  vse do planine.   Kaninsko pogorje se rahlo barva v jutranjem sončku.  Montaž že iz doline kaže svojo lepo podobo. Naš cilj pa je naravnost pred nami.  Na vzpetini se že vidi koča Brazza.   Po udobni mulatjeri, ki se v okljukih dviga, poteka naša pot. Zaradi lepih  razgledov  in lahko dostopnega vrha  je gora  dobro obiskana.  Včasih  so na travah pod melišči   kozorogi. Tudi svizcev je veliko, ampak danes se sliši samo žvižganje. Poskrili so se v svoje hiške.
 

Planina Pecol in Kaninsko pogorje

Montaž iz doline
 

Smo že mimo odcepa poti Ceria  Merlone, ki preko strmih skal vodi na Špik nad Nosom. 

Na gori je prijeten, lesen bivak. Okoli pa polno mladih kozorogov. Tam smo lansko leto prenočili, ko smo prehodili pot od Montaža do Viša. Po poti Leva, Ceria Merlone in Anite Goitan, same ferate. Luštno dvodnevno potepanje po Zahodnih Julijcih.

Tudi tablica z oznako po poti Leva, proti Montažu, je že mimo.
Pot na Špik Hude police  je prijetna. Le malo je potrebno paziti na padajoče kamenje, ki ga prožijo kozorogi.

 

                                                              Smerokazi poti

                                                           

Viš in Koštrunove špice

 Proti Strmi peči se že valijo meglice. Lezejo tudi proti dolini.  Upam, da bodo še malo počakale, da pridemo na vrh.

  Zadnji del poti je malo bolj skalnat, pa ni hudega.   Prehiteli smo meglo, na vrhu smo.

 Med Montažem  na eni in Višem na drugi strani. Iščem bivak na Špiku nad Nosom, pa ga ne vidim.  Špik nad Špranjo, Koštrunove špice, Viš, Veliki Nabojs, vse je skupaj.

 Tam v meglicah se utaplja Kamniti lovec.

 Še Jalovec se vidi v daljavi.

Proti Strmi peči

 Montaž

 

Proti vrhu

               Kamniti lovec, Veliki Nabojs, Viš
                                            

 

                    Sredi vrhov

                   

                                  Viš, Koštrunove špice, Špik nad Špranjo, Špik nad Nosom       
                        

    Tudi okoli  Montaža se sukljajo meglice. Polovico so ga že zakrile.

 Dve špici, Pipar, Poldašnja špica, vse  počasi izginja.

 

 Malo posedimo, pa ne predolgo. Veliko ljudi se je  nabralo.  Pa še kar prihajajo. Dobro, da je pot široka in srečavanje ni težavno. Opazujem meglice, ki se spuščajo za nami v dolino.
 

 Včasih se pokaže  košček modrega neba, pa  kmalu zopet izgine. Še kozorogi so se umaknili nekam, na varno. "Škljocanje" fotoaparatov se sliši v spodnjem delu poti. Tam se zadržuje mamica z mladički. Luštni so, malo odmaknjeni v travah, čakajo, da se bodo lahko umaknili.

 Ampak ljudi je  zelo veliko. Tudi parkirišče na planini je polno pleha. Lepo vreme je privabilo hribov željnih pohodnikov, tako kakor nas. Smo že skoraj spodaj. Pa  se spotaknem in  telebnem po dolgem. Kar boleč padec. Pa pravijo, da ima vsak svojega angela varuha. Ampak moj je zadnje čase kar pogosto odsoten, verjetno preveč hodi na kofetke. Je pa zanimivo, vedno se udarim na isto nogo.  Že vsa je potolčena, hlače pa so še vedno cele.

 

 Pogled na gore je sedaj čisto drugačen. Megla se je spustila  vse do koče. Kar hitro je prišla za nami. No meni je vseeno.  Po vsaki turi, pa naj bo še tako kratka paše,

 da se vsedeš v avto in odpelješ. 

 

 Lepo je bilo!