27.9.2014 -
Slemenova Špica -
1911 metrov visok vrh....
1911 metrov visok vrh....
Lep dan se obeta. Psička Ira že čaka, pridruži se še hčer. Ne uspe mi velikokrat, da gre z menoj. Jutranje vstajanje je problem. Meni pa so ravno jutra najlepša. Na Vršiču so parkirišča že skoraj polna. No, za moj mali avto se še najde prostor. Potka do prevala Vratic je lepa, obnovljena.
Razgledi so čudoviti. Velikani od Frdamanih polic do Prisojnika mi jemljejo dih. Vsak vrh je lep, Špik je malo odmaknjen, Škrlatica mogočna, prava kraljica. Pred mano pa Prisojnik, na pogled nedostopen, toda veliko poti vodi na njegov vrh. Pa nobena ni lahka. Spodaj se kakor kača vijuga cesta in se čez prelaz Vršič spušča proti Trenti.
Panorama
Na prevalu nadaljujemo mimo Šitne glave, pod prepadnimi stenami Mojstrovk.
Veliko ljudi čaka za vzpon po Hanzovi poti na Malo Mojstrovko. Tudi gospa iz zavetišča pod Špičkom se z vnukom odpravlja na to pot. Me pa nadaljujemo po stezici, ki se malo spušča in dviguje proti našemu cilju.
Kakor zložene opeke, kmalu mu bo družbo delal nov sneg
V tem senčnem kraju je vedno sneg. Običajno ga je toliko, da se moraš po njem spustiti v globel. Sedaj se ga lahko obide po melišču. Kmalu smo na Slemenu. Priključi se pot iz Tamarja, mimo Črnih vod. Že čutim tisto radost, ki se me polašča. Kmalu ga bom zagledala. Jalovec! Zableščal se je v vsej lepoti. V sredini med Mojstrovkami, Travnikom na eni in Mangartom s Poncami na drugi strani. Hitimo na Sleme, tja do jezerc. Tam je še lepši. Žalosti me pogled na macesne. Veliko, ne vsi, je že rjavo obarvanih. Verjetno zaradi mraza. Pa me pogled na ovčke, ki pozirajo pred fotoaparatom zopet razveseli. Na drevesu je skrinjica, v njej je samo blazinica. Vpisna knjiga in žig sta verjetno vzela dopust in odšla neznano kam.
Zadnja, Srednja in Visoka Ponca
Na vrhu je kakor običajno veliko drekcev. Toda pogled na skakalnice in dolino Tamar je čudovit. Spustimo se malo nižje in se na naravni klopci malo okrepčamo. Opazujem Jalovčev Ozebnik. Lahko si ga predstavljam tudi iz druge strani. Šli smo tam mimo, ko smo se vračali iz Jalovca.... Še pogled na gore in nadaljujemo po lovski potki do prevala. Nismo same, zelo veliko otrok je prihajalo po poti. Takih iz vrtca in malo večjih. Tudi prijateljev na štirih tačkah ni manjkalo.
Opazujem Hanzovo pot. Še vedno se veliko ljudi vzpenja po tej zavarovani poti. Sestopamo proti Vršiču, Prisojnik je zopet glavni.. . Veliko pohodnikov, zelo majhnih in malo starejših se je vzpenjalo proti prevalu.
Le kam jih bo nesel korak?
Naj jim bo lepo, tako kot je nam......
Ni komentarjev:
Objavite komentar