Razgledni stolp Gonjače in srednjeveška vasica Šmartno

Razgledni stolp Gonjače in srednjeveška vasica Šmartno.

Biti pripravljen je veliko, znati čakati je še več, toda izkoristiti pravi trenutek, je vse./ Arthur Schnitzler/

Dolgo se pripravljava s sestro za obisk razglednega stolpa v Gonjačah. Ta mi manjka pri 19. etapi Juliana trail. Za prevoz sva bili zmenjeni z nečakinjo pa ima trenutno zdravstvene težave.

Še vedno ne veva, nama bo uspelo priti do tja? Malo čez šesto zjutraj odpelje vlak z Jesenic. V Solkanu izstopiva in piha burja, da vse frfota okoli naju.

Najprej se podava v center mesta na kofetek. Vmes pokličem taksista, s katerim sem se prejšnji dan menila za prevoz. Telefon zvoni v prazno. Stopiva v bife, pozdraviva in potem vprašam, če naju kdo lahko proti plačilu zapelje do Šmartnega. Odziva nobenega. Sedijo in pijejo kavo. Taksisti odklopijo telefone, izveva med pitjem kave od lastnika bifeja. Še v Biro Brda pokličem, prezgodaj je še. Nič, greva pa na Sabotin čeprav močno piha. Kaj bo šele po grebenu, že lani naju je skoraj odpihnilo v dolino. Nameravali sva s Šmartnega. Sedaj pa greva po severni poti, prečiva pobočje in po južnem melišču do razvalin sv. Valentina. Solkanski most je že mimo, spodaj se svetlika čudovita Soča. Lepo je speljana cesta v Goriška Brda.

Za mostom se spustiva do kolesarske ceste. Piha kot, da se nama burja posmehuje. "Pa dajta če zmoreta". Ne ozirava se nanjo in ubirava korake naprej.

Ruj žari ob cesti in sonce riše čudovite sence. Sveta Gora je na drugi strani.

Nekje na polovici kolesarske kličejo iz Biroja Brda in dobim številko taksista. Hitro ubirava korake nazaj v mesto, taksist naju že čaka.

Prijetno klepetamo in dokaj hitro smo pri stolpu. Plačava, se posloviva in dogovorimo se za nazaj, če bo potrebno.

Gledava stolp, poslušava burjo in skleneva, da bova imeli le izlet. Še vetrovko si oblečem čez jakno in kapuco čez kapo.

Razgledni Stolp Gonjače stoji na 321 metrov visokem Mejniku, hribu nad vasjo Gonjače,

Poleg je tudi spomenik. Spomenik v Gonjačah je posvečen 315 žrtvam druge svetovne vojne na desnem bregu Soče. Je delo akademskega slikarja in kiparja Janeza Boljke. Verze, ki so vtisnjeni na bronasti plošči, je zapisal pisatelj France Bevk. »Sinovom Brd in Benečije, čuvarjem zvestim naše govorice,...

Ob spomeniku žrtvam stoji 23 m visok razgledni stolp s 144 stopnicami, ki je bil zgrajen leta 1961.

Ob lepem vremenu se z njega odpre veličasten razgled na vse konce; Brda, Julijske in Karnijske Alpe, Dolomite, Furlanijo, Tržaški zaliv, Kras, Vipavsko dolino, Trnovski gozd. Načrt za postavitev stolpa je pripravil arhitekt Marko Šlajmer.

Bo pa težka, se strinjava z Marjano. " Do vrha grem, naj kar piha," ne odneham. Držim se za prečke na ograji in se pomikam navzgor. Ne morem pa fotografirati Marjane po ovinkastih stopnicah. Čudovit je občutek, kar smeji se mi. Zvončka se oglašata.. Lepo se vidi vasica Šmartno.

Nekje na sredini se zdi, da se stolp malce nagiba. Tudi moč burje je tam največja. Pa ne nehava vse do vrha. Na vrhu si tudi smeri ne moreva ogledati in fotke narediti naju preveč zanaša..

Oblečeni kot z drugega planeta se spuščava s stolpa.

Uživava in se smejiva.

To potrebujeva, smeh in norčije, ki jih počenjava. Ta otročja naju daje.

Še malo fotografiranja in iščeva pot za Šmartno.

Po glavni cesti nebi šli. Kar nekaj časa traja, da naletiva na domačina in potem bljižnico.

Šmartno se nadaljuje le malo naprej od oddajnika pod stolpom in potem se drživa levih poti.

Vodi čez pokopališče in na drugi strani se spustimo v Šmartno. Še Sveta Gora se vidi v daljavi.

Krasne so stopnice obdane s cipresami.

Že vidiva avtobusno postajo in klopco in na zidu vozni red. Malo čez 13.00 pelje avtobus proti Solkanu in Novi Gorici. Pobira in ustavlja le v centru mesta. Povezava z vlakom ni najbolj ugodna, ker vlak vedno kje stoji in čaka.

Šmartno je ena izmed najlepših vasic v središču Brd. Slikovita obzidana vas z ohranjenimi stolpi je videti v Brdih od vsepovsod. Naselje je nastalo na rimskih temeljih in danes velja za arhitekturni biser in kulturni spomenik. Srednjeveške hiše so strjene okoli cerkve svetega Martina, po katerem je vas dobila ime. V cerkvi se nahajajo freske Toneta Kralja./Vsi podatki so s spleta/.

Sprehodiva se po ulicah vasice Šmartno.

Stopiva tudi v cerkev.

V daljavi se vidijo hribi. Še Triglav naj bi se videl in Storžič tudi.

Potem se počasi ob srednjeveškem zidu pomikava do avtobusne postaje.

Obeležje padlim v NOB je ob glavni cesti. Vmes fotografiram čudovito pokrajino. Trte in oljčni nasadi in hiše posejane naokoli. Taki razgledi so iz vseh smeri. Tudi v vasi imajo v loncih večinoma le oljke.

Lepo je in prijetno. Le mrzlo je bolj kot pri nas, burja naredi svoje. Krasno doživet dan, še na vlaku se smejiva. Sabotin bo že počakal, šteje le to, da sva se imeli lepo.

Občutki so naša najboljša navigacija. Sledimo jim.../Kaja Bertoncelj/