Banja Vručica in malo naokoli

Banja Vručica in malo naokoli...

V zgodnjih jutranjih urah čakamo v Lescah Rozmanbus, da nas pobere. Z menoj sta tudi Zdenka in Marjana. Peljemo se v Zdravstveno-turistični center Banja Vrućica.

Po večkratnih postankih in dolgi vožnji prispemo na cilj. Namestimo se v hotelu Kardinal, ki je največji v sklopu zdravilišča. V zdravstvene namene so tudi; Posavina, Hercegovina in Srbija.

Tajna uspeha u životu nije da čovek radi ono što voli, več da voli ono što radi.

Me tri imamo skupni apartma. Malo "gužve," pa vse mine. Po želji lahko obiščemo zdravnika, ki predpiše različne terapije. Vse v sklopu 8dnevnega bivanja. Na voljo so tudi specialističi pregledi, seveda na svoje stroške. /prb. 25€ pregled/

Zdravstveno-turistični center Banja Vrućica obkroža obsežen, več kot 700.000 m² velik urejen park. Poti so položne, obdane z drevoredi in idealne za sproščujoč jutranji ali popoldanski sprehod neposredno od hotelov.

Sprehajamo se mimo Posavine in Srbije in malo raziskujemo. Odpadlo listje krasi travo in potke so lepe. Najdemo bife ob glavni cesti, ki postane naše vsakdanje potepanje.

Oblački se veselo podijo po nebu, ko se bližamo pravoslavni cerkvi. Odprta je in vstopimo. Čudovita je cerkev Vaznesenja Gospodnjeg zunaj in znotraj, vse je v ikonah. Rada si ogledujem cerkve. Nekaj posebnega so, pridih davnega časa gradnje teh lepih stavb.

Tudi naš hotel je lep in v bazene in savne se peljemo kar v kopalnih plaščih. Še brisačo dobimo pred vstopom v bazen in jo ob odhodu vrnemo. Dobro je to že prej vedeti, potovalna prtljaga se občutno zmanjša.

Skozi naša okna lahko opazujem cerkev, ki je le malo stran. Jutranje meglice jo ovijajo s tančico, ki se polagoma izgubi. Krasen pogled.

Vsi hoteli so povezani s podzemnim hodnikom, zelo primerno posebno za zimski čas. Meni je ljubše, da hodim zgoraj pod modrim nebom in vdihavam svež zrak, ki je zelo podoben našemu.

Um caruje, a snaga klade valja.

Naš vsakodnevni " kafič" je prav kavbojski. Veliko stolov in miz ima, pa nista dva komada enaka.

Za tiste, ki obiščejo zdravnika sledijo vsakodnevne terapije. So pa sestre zelo pridne in hitre, kljub velikemu številu čakajočih se vse tekoče ureja./pr. parafinske obloge/..

Gde ima ljubavi, nijedno ne šteti, gdje nema ljubavi, nijedno dobro ne koristi.

Vračamo se po drugi poti in naš hotel je res ogromen.

Težko je uskladiti terapije in izlete, ki so na sporedu. Vozi le kombi in hitro je osemsedežni kombi zaseden.

Pa nama uspe z Marjano. Zdenki so ti kraji že dobro poznani. Peljemo se v Lipje ogledat stari Manastir. Fotkanje je dovoljeno le zunaj in tudi menihov z dolgimi bradami se ne sme.

Samostan Liplje (v izvirniku Manastir Liplje) je znan srbski pravoslavni samostan v Bosni in Hercegovini. Nahaja se v severnem delu države (v Republiki Srbski), natančneje v občini Teslić, skrit v slikoviti soteski ob vznožju gore Borja in ob reki Bistrici. Po ljudskem izročilu velja za zadužbino dinastije Nemanjićov (povezujejo ga s svetim Savo in kraljem Dragutinom). Prvi zanesljivi pisni zapisi o njem sicer izvirajo iz druge polovice 15. stoletja. Zgrajen je v tradicionalnem raškem arhitekturnem slogu in velja za enega najlepših sakralnih objektov v državi. Zanimivo, nekaj novega vedno rada pogledam. Če se pripelješ tako daleč pa še bolj.

Tudi Hajdučke vode si greva ogledat. Kombi pripelje na lepo planoto, kjer se bohodi krasen hotel. Hajdučke vode so priljubljen športno-rekreacijski in turistički kompleks v Bosni in Hercegovini, ki leži na nadmorski višini 810 metrov na slikoviti planini Borja.

Znan je po neokrnjeni naravi, gostih borovih gozdovih ter izjemno čistem zraku, zaradi česar območje že od nekdaj slovi kot naravno klimatsko zdravilišče.

Planina Borja je znana po bujnih borovih gozdovih, ki se razprostirajo po njenih gorskih hrbtih. Zrak je bogat z negativnimi joni, kar izjemno blagodejno vpliva na dihala, lajšanje stresa in globok spanec. Najviši vrh gore je Velika Runjevica.

Glavna atrakcija v bližini hotela je naravni izvir hladne gorske vode. Po legendi so se na tem mestu umivali z(uporniki proti otomanski oblasti), da bi si pred bitko povrnili moč in dobili blagoslov gore. Danes voda teče iz cevi, oblikovane kot stara hajduška pištola (kubura). Nekaj se nas odpravi po potki do Hajdučkih vod. V pričakovanju slapu ali večje vode sem kar malo presenečena. V luštni hiški je velika lesena cev v obliki hajduške pištole, pa še ta je suha. So pa zanimive misli tudi ob poti.

Jezik kosti nema ali kosti lomi.

Z Marjano si ogledava okolico hotela, ko se vrnemo nazaj. Lepo je na tej planoti in prijetno za nedeljske izlete z družinami ali brez.

Tudi v Teslič se podamo peški. Enkrat smo se peljali tudi s kombijem, ko je bila tržnica. Ob cesti je katoliška cerkev sv. apostola Petra in Pavla, pa je zaprta.

Peški počasi opazujemo okolico. Pr. 5.00 km je v obe smeri. Ogledamo si pravoslavno katedralo Presvete trojice. Cerkev je ogromna in lepa.

Teslič je bolj mirno mesto, parki so prazni le trgovine so odprte.

Še malo posedimo. In brez kofetka tudi ne gre.

Naše bivanje se bliža koncu. Nekaj novega sem videla prav veliko pa ne. Kakšen izlet več bi bil dobrodošel.

Ne boj se onoga kome nisi dobro učinio. I uzdaj se u se i svoje kljuse

Misli povedo vse. Hvala družba, zanimivo in lepo je bilo! Podatki so s spleta.

Dok je raje i muka, biče i hajduka.