sobota, 30. januar 2021

JULIANA TRAIL - Od Radovljice do Krnice

JULIANA TRAIL - od Radovljice do Krnice...

 Zadnji del 4. etape in začetek 5. etape je pred nama. Tokrat z menoj ubira korake Blanka. Začneva v Radovljici, Blanka se pripelje iz Krnice, jaz z Jesenic. Greva skozi stari del mesta, opazujeva stavbe in znamenitosti. Vse je še tiho, mesto spi. V izložbi je rena za velikooo potico.



 Nasproti cerkve sv. Petra in spomenika umetnostnemu zgodovinarju, dr. Cenetu Avguštin so oznake za najino pot.


 Nad razglediščem se malo zaplete, gradbišče je spodaj. Krasni so razgledi na Julijce in Lancovo.

 Gledava kje je prehod na cesto do Save. Na pomoč nama pride sprehajalka s kosmato bučko, ko se ravno nameniva v smeri pokopališča. 

Po kakšnih 100 m, se desno spušča dokaj široki kolovoz.  Vmes opaziva še oznako za Fuxovo brv in  Pusti grad.


Vodi do spodnje ceste in nadaljujeva po njej.  Pri mostu čez Savo naju oznaka vodi desno. Krasen dan imava z Blanko, sonček naju spremlja vso pot. Včasih  ga ujamem, ko šele zvedavo kuka čez reber. Pa se kmalu razbohoti in pošilja zlate žarke daleč naokrog. Sneg, samota in škripanje najinih korakov po trdem celcu, ki vzdrži tudi najino težo. 




Nama z mojo bučko poznana pot. Zvonček prijetno cinglja in me spominja na lepe trenutke. Ribice, še vedno čakajo, da  jo izberem po želji. Sotočje Save Bohinjke in Save Dolinke se že vidi.  

 Motivi so čudoviti in aparat vso pot škljoca.  Tabla za Pot ob Savi in spust proti kampu Šobec. 


Sonce je najina družba in veseli sva ga..

En selfi dolgih nog na trdi podlagi in že sva tam. 

 Pri parkirišču naproti vhoda v kamp je oznaka, Juliana trail.  Nadaljuje se skozi kamp, po cesti naravnost. 



Prvič greva tukaj in sva presenečeni nad velikostjo kampa.

 Mostiček  je malo desno, na koncu so zanimiva vrata. 




Tudi oznake so tam. Te so  pogoste in neverjetno, hodiva ves čas po začrtani trasi na telefonu.


Bele čepice gora naju spremljajo in vedno več se jih vidi.


Večkrat se ustavim in  občudujem lepe motive.



 Hodiva proti Koritnem, čudovita pot. Zasnežene poljane in gore v ozadju, zelo lepo. Malo naju že muči lakota in na hitro pomalicava pri seniku ob cesti. Pokrajina je čudovita in beli oblački zaljšajo nebo.




Koritno je vedno bližje in razgledi so krasni.







Veliko je kozolcev in gore vabijo, pa je preveč snega. 




Še  Blejski grad se vidi nad strehami hiš. Tudi Očak in Rjavina ne  manjkata v tem lepem ambientu.

 Ubirava korake skozi Koritno in se bližava Bledu. 


 Mimo tržnice, še malo po cesti in proti Festivalni dvorani. 

Pa greva raje ob jezeru, grad in otoček sta čudovita in cerkvica sv. Martina. 



Sprehajalec nama naredi fotko v srčku, s krasnim ozadjem. 

Lep dan imava, lepšega si ne moreva želeti. Sonce se blešči  in račke uživajo. Še do cerkve sv. Martina se podava. 


Sončki na gladini in labodji spev.



Cerkev sv. Martina,


ogledava si jaslice, lepe so. 


 Nadaljujeva po jezerski poti do spomenika  velikega izumitelja, Mihaela Pupina. 

Sledi malo bolj strm vzpon do železniške postaje, oznake so povsod.


 Noga in križ že tulita alarm, še uro pa bova v Krnici. Železniška postaja Bled sameva, puščobno prazno je vse. Vem kje vodi pot, proti nadvozu železniške proge in proti Spodnjim Gorjam.



Cerkev sv. Andreja na Turnču.


 Poznano nama je v tem koncu. Kozolci in gore in zaplate snega. Pa sva pri glavni cesti, za Pokljuko.

 
Juliana trail vodi mimo treh blokov in  pri trgovini zavije levo.



Muc je malo počakal, da sva šli mimo.

 Nadaljujeva  po lepi sprehajalni potki pod Viševnico, se reče po Gorjansko. 


Cerkev sv. Ožbolta v Sp. Gorjah.


Še na pokopališče stopiva, je ravno obletnica smrti moje mame. In v cerkev sv, Jurija  pogledava, tudi tam so lepe jaslice.



  Potem pa še v zadnji klanec po pločniku. Lepi  seneni možici vabijo na Pokljuko, veliko snega je tam gori in tekaške proge so urejene. Tudi v Gorjah so ob cesti speljane tekaške proge, snega je letos dovolj.


 V Krnici se posloviva. Blanka odide po oznakah proti domu.


Lepa je vas Krnica.

 Jaz pa mimo avtobusne postaje k sestri na čaj. Lepi razgledi so s tega konca.

 Avtobusne veze so dobre in čez pol ure se že peljem proti Jesenicam in senci naproti.

 Po GPS sva prehodili 18.00 km, hodili s postankom 6.00 ur in naredili okoli 350 m višincev.

 Pa še dva od doma do postaje in nazaj. Dovolj za mene, sedaj pa bo na vrsti cajtanje in polnjenje baterij, za nadaljno potepanje. Juliana trail bom po vsej verjetnosti zaradi obilice snega in poteka poti skozi Pokljuško luknjo in čez planine proti Šport hotelu na Goreljku, lahko nadaljevala, ko bo sneg vsaj malo pobralo. Lepa so mi ta potepanja in z veseljem bom  šla na pot, če bo le zdravje v moji družbi, volje je dovolj. Dan kot se šika, lepo je bilo!

Veliki izziv življenja je premagati meje znotraj sebe

in jih odriniti tja,

 kamor še v sanjah ne bi pomislili,

da je mogoče...

/Sergio Bambaren/

Ni komentarjev:

Objavite komentar