JULIANA TRAIL - del 3. in del 4. etape

JULIANA TRAIL -  del 3. in del 4. etape - Rodine, sv. Peter, Radovljica...

 Pri občini grem na avtobus in se peljem do Rodin. Vklopim  oba GPS, za beleženje poti in gledanje na zemljevid. Mimo Jalnove rojstne hiše, cerkvice sv. Klemena,

 do zadnje hiše na desni. Potem pa po kolovozni poti vse do stezice, ki vodi v gozd. Po narisani trasi pot poteka skozi naselje in se bliža Smokučam. Potem pa  nad vasjo proti Sankaški. Nadaljujem po ozki zgaženi potki,  ni po zemljevidu in tudi oznak ni.

 Bližam se gozdu, gledam nazaj na cerkvico sv. Klemena, lepo je. Spokojnost dopoldneva se čuti povsod. V daljavi se kažejo Julijci.

Zima, zasneženi breg, koraki...

je dano ob vsem lepem kaj dodati?

 Zmernim korakov se pomikam skozi gozd. Stezica je vedno bolj strma, drevje se je že otreslo snega. Le posamezne kepice se držijo pomrznjenih vej.  

Na razcepu sem, desno vodi stezica in naravnost navzgor. Po tej grem. Skozi drevje že vidim streho Sankaške. Zadnji del poti se sankajo,  trenutno ni še nikogar. Pred Sankaško sem.

 Povzpnem se na teraso in slikam gore, kupe snega na klopeh, hiško, zima je res lepa v snegu.. 

Razgledi pri Sankaški  koči.

Julijci, od Pokljuških gora do Vrtaškega vrha so na ogled. 

Bi zanesljivo se pod jasnim nebom našlo

v sneženi kepi, ki zgreši svoj cilj

z vrhov gora v dolino neporaslo

odtise nežnih rok visokogorskih vil.

 Spustim se navzdol. Cerkvica sv. Petra stražari na hribčku. Begunjščica je vsa lepa v daljavi.

Kosmata bučka uživa na snegu.

 Pred  Milkino domačijo je oznaka za Juliana trail. 

 Še nekaj jih vidim ob poti.  Na edino, še stoječo postajo križevega pota je na novo napisana št. VIII. 

Oznake in Petrova pot, tudi to je po opisu. 

Na široko je uhojena potka, poledenela, brez malih derez bi težko šlo.  Bližam se hišam, zvonček prijetno cinglja, ko obiram zadnje korake po snegu in mi obuja spomine. Še malo in sem pri gasilskem domu.

Posebni medvedki, ki pozimi ne spijo.

 Le sliko naredim Avsenikove restavracije in grem naprej.

 Oznaka je tik pred pokopališčem, po stranski poti. 

Lepe ozke vaške ceste in na  odcepih  oznake za JT. 

Gledam gore, vedno več jih je na ogled: Stol, Vrtača, Begunjščica, Srednji vrh. Dobrča me spremlja vso pot..

 Tudi po zemljevidu poteka večinoma po oznakah. Le mimo Elana gre po trasi, kmalu pa se združita in  zopet malo vsaka po svoje in sem pri glavni cesti. Ni dosti razlike. 

Gore so še lepše, Karavanke v belem, še Golica se vidi.

Stol z grebenom, Vrtača, Begunjščica, spredaj cerkev sv. Petra.

Že od daleč opazim oznako na drugi strani ceste, tudi zemljevid kaže tako. Dvorska vas in Zgornji Otok sta že mimo. Pomrznjena  pot vodi čez polje.

Ptički se lovijo po grmovju.

 Gorica in čudna streha, verjetno hlev..

 Dolgo, dolgo me ni bilo tu, enkrat pred desetletji smo nabirali kostanj. Ničesar se ne spomnim.

Lesketajoč, popotujočim iz doline v goste,

srebrn čudež, svet vilinskih kril,

v brezvetrju podarja le preproste

darove darežljivih, mrzlih zimskih sil.

 Hodim po oznakah in po trasi. Vrbnje, tu mi je poznano, včasih peljem mimo.

Še malo in bom pri novi knjižnici v Radovljici. Gledam na uro, čez nekaj minut pelje avtobus na Jesenice. Malo pohitim in  avtobus je že odprt.  Pa se peljemo zopet skozi Begunje in proti Jesenicam. Po GPS sem prehodila  10.50 km in dodatna dva do občine in nazaj do doma, hodila 4,15 ure in naredila  okoli 370 m višincev. 

V prejšnjem blogu, od Jesenic do Begunj - 3. etapa, sem dodala fotografije  oznak skozi Jesenice, po sončni strani. 

Naslednjič pa jo uberem do Krnice, upam. Luštno je to potepanje in ni mi žal, da sem začela to pot, Juliana trail. Hodim, občudujem hiše, potke in  vem kako malo mi je poznana  bližnja in daljna okolica, naše lepe Slovenije.  Lepo je!

Kje vse te danosti spoznati?

Na pot! Je smerokaz srce in ne oblaki!

/ Rada Polajnar/