Jelenkamen - Majdag: Prijazna gora pri Martuljških lepotcih

Bivak II na Jezerih je bil naš cilj....

Že večkrat na vidiku pa je vedno prišlo kaj vmes.

Tudi na Šplevto gremo se zmenimo spotoma.

Miha je danes vodja. Z Marjeto nama ni potrebno skrbeti za pot. Martuljški lepotci tam okoli so mu dobro poznani. Moja "pametna" ideja je bila vzpon do bivaka skozi Rdeči potok. Pa mi pozneje med pogovorom kapne, da so tam tista dolga melišča, ki mi še navzdol niso preveč prijetna. Verjetno bi se obrnila, če bi nadaljevali po tej poti. Gremo raje čez Brinje, pot je res strma vendar lepo speljana v okljukah.

Poldov rovt v dolini Vrat je naš začetek. Najprej po kolovozni poti, mimo majhne hiške in potem malo levo na peš pot.

Pri drevesu, kjer je izrezan neki obraz se desno potka odcepi čez Brinovo glavo, Brinje.

Stezica se ves čas strmo vzpenja. Sonce že barva gore in riše zlate pramene med drevjem. Triglav žari in sončni žarki počasi božajo vrhove.

Mogočne in prepadne so stene Očaka. Skala," Mali Matterhorn" se blešči v soncu nad nami.

Na desno je kratek odcep za 1571m visok razglednik, Brinova glava.

Krasen dan je, macesni žarijo kamor pogledam. Razgledi so čudoviti: Triglav, Stenar, Križ, Stenarska vratca, Rjavina, Luknja peč, Dimniki, Cmir, Sp.V. špica, Macesnovec.

Nismo sami, še prihajajo na Brinovo glavo in uživajo v razgledih. Nadaljujemo po potki, ki kmalu preide v strme trave.

Stezica je manj opazna in prehod zahteva večjo previdnost. Pogled v dolino Vrat je temačen, nad nami pa vse sijoče.

Vroče je, sonce pripeka kakor poleti. Moja letna oblačila pa so zamenjala jesenska. Se zgodi. Nahrbtnik je že poln, meni pa je še vedno vroče. Trave počasi preidejo v melišča in skale.

Skupina pred nami se vzpenja po levi strani.

Spet melišče, ko ga prečimo je potka takoj bolj prijazna. Čisto zadaj za grebenčkom se že kaže zaobljena Šplevta.

Lepi so macesni ožarjeni s soncem.

V svetu med skalami je pogled drugačen. Nadaljujemo malo po skalovju in malo po melišču. Še kakšen možic se najde v tem brezpotnem svetu, ko vsak išče najboljše prehode. Glavno je, da pridem na sedlo med Šplevto
in Dovškim križem.

Kopice nam delajo družbo. Na Šplevti že vidim ljudi. Še malo pa smo na sedlu. Miha že uživa v vrhovih divjine: Škarje pod Spodnjim Rokavom, Srednji Rokav, Visoki Rokav, Rokavov ozebnik, Oltar, Grlo, Dovški križ, Kopice, nama razlaga.

Še kratek sprehod na jesensko obarvani pomol nad bivakom.

Šplevta 2272 metrov visoka gora s pogledi na Martuljške gore in Triglav z imenitnimi sosedi.

Nekaj jih že sedi na vrhu in občudujejo divji skalnati svet. Pomalicamo, nato se spustimo do Bivaka II na Jezerih, 2118 metrov visoko.

Skupina, ki je bivakirala ravno čisti bivak. "Lepo je opazovati sončni vzhod in zahod in gledati lučke obiskovalcev gora, ki se premikajo" mi razlaga gornik.

Kar nekaj se jih priključi najinemu vodiču pri sestopu čez ogromna melišča in skozi Rdeči potok. Pod nami je " Matterhorn", pravi Miha, od spodaj ošiljena z vrha drugačna gora na pogled.

Še Metoda in Sabino, Mihova znanca ujamem v objektiv.

Renata in Damjan iz Slovenske Bistrice se nam pridružita že na Šplevti. Drsita za menoj po meliščih, ki jih ni konca. Še mimo Lope pod Skalo pridrsimo.

Velika jama je na pogled. Včasih malo postojim, da naredim kakšno fotko.

Gledam pesek, ki se suklja pred menoj in kakor živa reka teče navzdol. Lepo.

"Pavza za požirek", se derem navzdol, pa Miha kar drsi naprej po melu. Tudi za menoj imajo polno prahu. Je pa nevarno drseti po melišču, če ne veš kje moraš ustaviti. Lahko se pelješ čez prepad. Miha nam kaže stezico levo, tam je potrebno zapustiti melišča, da ne zdrsiš za vedno.