Mrežce, Lipanski vrh, Lipanska vrata, Brda, Okroglež,
Debela peč - al' prav se piše Lipanški vrh in Lipanška vrata...
Začnemo pri spomeniku-Pri Rupah.
Parkirišče je čisto prazno pa ura ni zgodnja. Danes grem zraven "mladine," ki se malo umirja po dolgi turi prejšnjega dne. Meni pa je to prijetno prečenje, ki že dalj časa čaka na pravi trenutek. Vreme nič kaj dobro ne kaže nekam sivo je vse skupaj. Na planini Lipanca je vse tiho, le kravji zvonci se slišijo in veter, ki zavija okoli ušes.
Po nebu se podijo oblaki in ustvarjajo krasne figure. Vzpenjamo se proti Mrežcam in kmalu se pokažejo vrhovi Julijcev: malo odmaknjen Viševnik, Mali in Veliki Draški, Vernar pa Triglav in Rjavina sta čisto blizu.
Piha, vetru je všeč moja kapa kar odnesti jo hoče. Mrežce- travnat vrh ((1965), fotografiram in gremo naprej.
Spust po škrotasti grapi, nekaj jeklenic in skozi ruševje pa smo na Lipanskem vrhu (1974). Pogledam nazaj na Mrežcah so že novi obiskovalci, ki se oblačijo v vetrovke.
Krasni razgledi proti goram, skozi zeleno dolino Krmo se vije bela stezica.
Sledi spust skozi ruševje in skalnat teren in pred nami je vzpon s pomočjo varoval. Lahko se ga tudi obide, pri odcepu za Krmo.
Kopasti vrh Brd je že dalj časa viden. Potka je ves čas zanimiva, razgledi na planine, Lipanco, Julijce, še gamsi se pasejo.
Hitro smo čez Lipanska vrata komaj opazim, ko je vse okoli polno zanimivosti. Veter ne neha in dela mraz, le med ruševjem je prijetno toplo. Pristopimo na Brda (2008) in odpre se krasen pogled proti Krmi in navpični steni Debele peči. Na vrhu pa travnato pobočje prepleteno s stezicami.
Ne zadržujemo se dolgo na Brdu, spustimo se po skalni potki, ki je polna rožic.
Še na Okroglež (1965) gremo.
Pravo ime za okrogel razglednik, ki se boči malo pred zadnjim vrhom v grebenu. Pri žigu so obiskovalci in Debela peč je kot na dlani.
Sestopimo čez skalnat teren na spodnjo potko.
V kopnem je teren čisto drugačen stezice so lepo vidne. Ko je sneg pa greš malo po svoje in si vesel stopinj morebitnega predhodnika. Veliko ljudi se vzpenja in sestopa iz Debele peči (2014).
Veter je neusmiljen in preganja obiskovalce z vrha.
Tudi mi naredimo počitek malo nižje.
Vidljivost je ves čas neverjetno lepa, čeprav se oblaki lovijo čez vrhove. Le pogled proti Karavankam je včasih zamegljen.
Sestopimo po običajni potki do Blejske koče na Lipanci.
Oblaki zakrivajo in zopet pokažejo vso lepoto Julijcev. Vrhov, ki vedno znova porajajo upe, mogoče pa.... , mogoče... Potka skozi gozd je prijetna in pod nami se že vidi
Blejska koča.
Še spust do spomenika in prijetno potepanje je za nami. Lep dan,
čeprav je veter odpihnil sestop na GPS.
Pa še misel neznanega avtorja -
" Ne sekiraj se, če imaš slab dan,
smreke so še na slabšem -
one imajo smolo celo življenje..."
Ni komentarjev:
Objavite komentar