Kozjak, razgledni vrh nad Sl. Javornikom...

 Od Jesenic do Kozjaka...

 

" Živjo, si na terenu" se sliši Hasan po telefonu. "  Izvem, da sta  z Jankom nadaljevala akcijo,

pa čakam lepo vreme.

 Nedeljsko jutro, dan  ko se v daljavi sluti vzhajajoče sonce. Nahrbtnik že nekaj dni čaka, da gremo na potep. Ira se vsa vesela smuka okoli mene, ko se odpravljava od doma.  Jutranje barve na obzorju so mi kot  pozdrav lepega dne.

 

 

 Mimo mostičkov, kapelice, studenčka, rdeče popikanih kamnov do narcise, proti M. Jelenkamnu.

 

 

Vse to mi je že znano, le potka je danes malo mokra.  Kmalu sva pri "mojem" Malem Jelenkamnu.

 

 Razgledi po Jesenicah in okolici so čudoviti, drugačni od zadnjega obiska.

 

 

 Nadaljujeva, se spuščava  po stezi, pa sva  pri prežagani bukvi. Ilovica kar leze, težka bo. Ira se do trebuha pogrezne, leze nazaj. Težko jo pri koreninah spravim čez to brozgo. Čevlji so do hlačnic v  ilovici, kot bi jemala odlitek.

 

 

 Ko prilezeva čez oviro, Iri za silo obrišem tačke s snegom in razmišljam naglas " Ej Haso, kakšno deblo čez ilovico ne bi škodilo."  K sreči malo naprej višje v skalah  žubori potoček, da si malo očistim čevlje. Pazim na  rumene pike in puščice, markacije prijateljev. Veliko ljubezni  je v tem gozdu,  izrezane začetnice, srčki se kar vrstijo po deblih.

 

 

 Prečiva prijetno jaso, greva na desni rob  pogledat za razgledi, potem pa nadaljujeva po potki. Markacije si sledijo dovolj pogosto, da se ni potrebno obremenjevati s potjo. Ko sem v mislih že pri Babi nad Stražo zagledam puščico in rumeno piko, ki vodi na levo proti grebenčku.

 

 

 O, kako prijeten greben, pogledujem proti Razgledni točki in vrhu Jelenkamna. Grebenček se nadaljuje, ...

 

 

...potem pa zagledam  klopco in še eno majhno. Pa sva tam, na vrhu Kozjaka 766 metrov visokem, razglednem vrhu. 

 

Pod nama je Sl. Javornik kot na dlani.

 

 V mislih se sprehajam po vaseh, Mežakli, Jesenicah, lepo je.

 

Skozi drevje  se mi posmehuje Stol, na debelo obložen s snegom in greben Belščice vse do Struške. Mogoče se vidi celo koča na Belski planini?

 

 

 Narediva si počitek in uživam v razgledih. Nadaljujeva po oznakah na drugi strani.

 

 

 Grebenček se kar nadaljuje, občasno se kažejo Karavanke in kmalu sva sredi brezovega gaja.

 

 

 

Čudovit špalir, ki se lepo spušča vse dokler  najina stezica ne zavije desno.

 

 

 Kmalu sva na gozdni cesti. 

 

 Na desni je oznaka za "Kanič" ,...

 

... na levo pa je cesta proti Trebežu. Tam sem že šla in vem kje bo najin sestop.

 

 

  V Trebežu kratek čas hodiva po cesti,  se spustiva navzdol  po klancu, tam se uzrem še proti Babi ...

 

...in  na parkirnem prostoru zavijeva levo na sprehajalno pot proti Jesenicam.

 

Lušten sprehod,  je po GPS dolg 10.58 km.

 

 

 Najin zmeren korak brez večjih vzponov, z veliko postanki, počitkom pa  je od doma do doma trajal točno 4.00 ure.

Haso in Janko sta uredila najtežji, ilovnati del poti iz Jesenic do Kozjaka. Narejeno strokovno kot le znajo markacisti vajeni planinskih poti, hvala..