torek, 26. januar 2016

Zimski Stol...

 Zima, zima bela na Stolu je čepela...
 

 
Eno tako gorsko, zimsko uberemo danes.  Nismo preveč zgodni, z vseh vetrov zbrani začnemo od Valvasorjevega doma.
 
 
 Čez melišče pred Žirovniško planino se že kaže, da bo dan čudovit.
 



  Potka je malo snežena, malo ledena, vsega po malo.
 


 
 Na Prižnici si nataknemo  dereze. Razgledi so enkratni, kamorkoli pogledam povsod je lepo. Čisto blizu na skali opazimo gamsa, še premakne se ne. 
 
 
Mogoče tudi on občuduje lepote, ali pa je v mislih  pri svojih prijateljih na drugi strani. 
 

 
 Nadaljujemo po stezici navkreber, nekateri nas prehitevajo, drugi se že vračajo v dolino.
 





 Višje smo več je snega.
 

 
 Stol je že čisto blizu ko pade komanda, da bo pristop na vrh  skozi grapo.
 




 Pot se strmo vzpenja naravnost navzgor in porabim še tisto malo energije, ki je ostala. Meni je ljubši vzpon mimo koče, ko je potka speljana  sem in tja, se malo položi in si oddahneš, se spustiš v sedlo in potem  nadaljuješ proti vrhu.  Med Stoloma pa je vse do sedla  pomrznjen in poledenel sneg, še sledi derez niso dosti vidne.  Previdno se ustavljam ko fotografiram, saj je pogled v dolino in na gore čudovit.




 Kot vedno  sem zadnja  na vrhu. Razgledi  so božanski povsod naokoli, po dolinah in vrhovih, preveč  za naštevanje..
 



 
 Kar nekaj nas je na Stolu /2236/, pa še vedno prihajajo, veliko obiskovalcev bo danes na najvišjem vrhu Karavank. Opazujemo dva z  kolesi, ko sestopamo  proti sedlu se srečamo. Prijazna mladeniča  dovolita da objavim slike v blogu.
 



 Kakšna moč je potrebna da neseš  kolo  na goro, ko je hoja navkreber že sama po sebi utrudljiva.  "Srečno in lep spust v dolino," jima zaželiva s sestro. Na Malem Stolu, /2198/  ujamem v objektiv prave umetnije snega, vetra in kot peruti razprostrtih oblakov.
 






 Ti so danes še posebno zanimivi. Podijo se po nebu in ustvarjajo čudovite podobe.  Pri Prešernovi koči/2174/ si privoščimo  malico.
 








   Zamenjam  dereze potem pa previdno nazaj v dolino.
 



 
 Kar nekaj časa je tudi po tej strani sneg pomrznjen in včasih tudi poledenel. Ko smo na stezici med ruševjem so ta velke dereze malo nerodne in spet sledi menjava. 
 
 
Bolj ko se spuščamo proti Prižnici več je blata po potki, spodaj pa ledena podlaga. V dolini se  rišejo sence, popoldne je že.
 
 
 
Sonce se poslavlja in rumena svetloba izginja za gorami.

 
 Krasen dan!

11 komentarjev:

  1. Lepaaaa. Bravo. Tudi dan je bil nebeški včeraj, kajneda?

    OdgovoriIzbriši
  2. Ja Heda, tudi ti si mela čudovite razglede v pokljuških gorah..

    OdgovoriIzbriši
  3. Ko tole gledam, me kar foušija daje. A to ni foušija, da vam ne privoščim ampak, da jaz tega ne zmorem več. Lepo in z lepim vremenom ste bili tudi nagrajeni.

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Pa uživaj z mano Majda, tudi to je nekaj...

      Izbriši
  4. Tudi jaz se pridružujem g. Tancar , kar razganja me od fovšije , pa žal ne gre več , , dobro da užitke lahko delimo s teboj .

    OdgovoriIzbriši
  5. kod v pravljici prelepo in sigurno zelo naporno ker so zimske razmere.Želim ti še veliko lepih zimskih dni vnaravi Mari

    OdgovoriIzbriši