nedelja, 03. januar 2016

Samotne potke od Jesenic do Straže....



 Mali Jelenkamen,  Baba nad Stražo....
 

Že kar nekaj časa nameravam do Malega Jelenkamna in naprej proti kamnitemu zobu - Babi. Pa vedno pride kaj vmes in izlet preložim na drugo priložnost.  Tokrat sem že zvečer sklenila, da naslednji dan ubereva to smer, uresničim  staro željo v začetku novega leta, če le ne bo deževalo. Zjutraj pogledam skozi okno, še kakšna zvezdica zamiglja na nebu, nahrbtnik je hitro pripravljen. Prečiva  nove mostičke čez Ukovo, se vpišem v zvezek pri kapelici in nadaljujeva mimo studenčka.
 




 Le kakšnih dvesto metrov je potrebno, pa sva čez rdeče popikane kamne na kratkem slemenu.



 Od tam pa se že vidi narcisa na deblu in stezica desno. Levo se nadaljuje potka proti Jelenkamnu.
 



 Vsa pot je očiščena, polomljeno drevje prežagano, na drevesih rumene pike, včasih tudi puščice. Še listja ni, vse to je delo pridnih  rok Janka in Hasa, ki sta delala že na  mostičkih. Ves čas lahko skozi drevje opazujemo Jesenice z okolico.
 


 Slabih petnajst minut potrebujeva od kapelice do Malega Jelenkamna, balkončka nad Jesenicami. Na njem je nova klopca, da se naužijemo razgledov in pozabimo na težave.
 


 
 Razgledi po Jesenicah in okoliških vaseh trenutno niso  najlepši, ampak užitek je  popoln.
 


Zapustiva oazico miru in nadaljujeva naprej po stezici proti Straži.
 

 Rumene pike naju še nekaj časa spremljajo, drživa se bolj desne smeri. Pot postane bolj pustolovska, zanimiva, oznak ni več. Včasih je potrebno malo telovadbe spodaj ali zgoraj čez podrta debla.
 



 
  Prehod je vedno, tudi za to sta verjetno poskrbela Janko in Haso.
 
 
  Stezica je strma, vmes je nekaj odcepov, ki vodijo navzgor proti Jelenkamnu, tudi grapa.  Kamniti zob- Babo nad Stražo opazim ko je pred menoj gruščast teren.
 
 
 Pogled desno in že sva tam.
 
 
 Tu so razgledi še bolj odprti, še Stol je čisto blizu.
 

Spustim se malo nižje,  se razgledam po okolici
 




 
in nato nadaljujeva po  zelo strmi stezici, mimo brez.
 




 
 Kmalu sva na odcepu, kjer je včasih stala klopca.
 
 
 Lahko greva levo, odločim pa se za desno.  Trave ni, takrat  je možen kakšen pri - klop,
prehod pa je lušten, hitro sva na Tomšičevi.
 

 
 Tam naju pozdravita Toni in kuža Eri, ki se sprehajata v mirnem dopoldnevu, končno brez pokanja petard.
 
 Spuščava se nižje, iščem stranske potke in kmalu sva pri gledališču. Še malo in sva doma. Dobrih osem kilometrov in pol je trajala najina pot. Hodili sva dve uri in petdeset minut.
 
 
Lušten sprehod po samotnih stezicah nad Jesenicami.

4 komentarji:

  1. Avtor je odstranil ta komentar.

    OdgovoriIzbriši








  2. Hajni Blagne-- pod prispevek sem dodal komentar, pa se ni prijel..frown emoticon želel sem povedati, da mnenja o tem kaj je "mali JElenkamen" (še vedno) niso enotna. Ljudje omenjajo 3 -4 lokacije. Lado brišar je nekje omenil, da je med vojnama po Malim Jk potekal "plezalni vretec", zato sem se odpravil na 3 lokacije iskat ostanke plezalne dejavnosti. Te sem našel v grapi pod zobom nad Stražo in v skali pod glavnim razglediščem (kjer se je v 60-ih ponesrečil E.S.). Pod balkončkom ni znakov oz ostankov plezalne dejavnosti. Pohvala markacistoma za opravljeno delo na do pred kratkim od žledoloma precej zasuti poti čez južno pobočje!

    OdgovoriIzbriši
  3. Še en dodatek poznavalca Jesenic in okolice...Hajni Blagne ... Srčič Stane pravi, da so v njegovem času tako pravili tistim skalnim špicam levo od glavnega razgledišča, ali pa malo pod prvim razglediščem na poti iz smeri Ukova. Vseeno pa dodaja, da ni 100 procent, če drži.. No, to je že vsaj četrta lokacija..

    OdgovoriIzbriši
  4. Čez Jelenkamen sem že večkrat šla , tega lepega kotička pa še nisem videla , dobro da za to poskrbiš Ti , da spoznavam tudi to .

    OdgovoriIzbriši