Vrh za počitek in uživanje...
Smolnik je 1075 metrov visok vrh, ki se dviguje nad dolino Završnice. Do njega vodi več poti.
Završnica.
Ko stopim iz avta, mi močan sunek vetra napove zanimiv dan. Pot poteka pretežno skozi gozd in me veter ne skrbi dosti. Z Iro greva po običajni, kolovozni poti.
Kmalu sva pri križišču stezic iz doline čez Poljane in proti Smolniku.
Ubereva jo po strmi potki za Smolnik.
Pot je strma, vendar je stezica lepa, ki občasno dopušča še kakšen razgled na Julijce in Karavanke.
Napredujeva dobro, še veter občasno malo popusti. Pomlad se tukaj ne pozna prav dosti. Le spomladanska resa se bohoti ob poti, pa kakšen droben cvetek žanjevca je vmes. Drevesa še čakajo na novo podobo. Ko zelenijo bukve se pomlad pokaže tudi v gozdu. Narava dobi novo možnost, ko se prebuja v novem življenju. Čas ljubezni in lepih pričakovanj v prihodnosti.
Proti vrhu greva.
Nad Stolom še vedno prevladuje sivina.
Vrh!
Dve klopci in čudoviti razgledi proti Stolu, Jelovici, Bledu....
Lepo je, samo veter ni preveč prizanesljiv in kmalu odideva. Spustiva se po drugi strani ob cvetoči resi in po grebenčku do gozdne ceste, za Potoško planino.
.
Prečiva jo in se po lepi, široki potki podava proti Valvasorju.
Tam z zanimanjem preberem bonton planincev.
Zunaj ni nikogar. Spustiva se po običajni poti proti dolini.
Ko sva zopet na križišču stezic se spustiva navzdol po strmi poti, proti Poljani. Nisva srečali veliko pohodnikov. Le Stol ima lepšo podobo.
Kljub vetru lep izlet...
Ni komentarjev:
Objavite komentar