Skoraj doma.....
Jutranji pogled v nebo, ne pove kaj dosti. Povsod je zamegljeno, samo proti Gorjam se svetlika. . Greva pa na Obranco. Planina je lepa in razgledna. Začneva na začetku Poljan - Kočne. Ta pot mi je bolj všeč. Občasno se pokažejo razgledi na hiše spodaj, proti vasem pod Stolom in Karavankam...Zlezeva čez razdrte skale na poti in greva na obisk k Babi. Še malo v senci, se zdi kot bi imela dolgo obleko z ovratnikom, rahlo obrnjena v stran. Stisnem se k njej in naredim nekaj posnetkov. V daljavi se ravno prebuja sonce. Ko odhajam opazim obraz dame z visoko pričesko,
pa ji pravijo Baba......
Nadaljujeva po stezici, ki se občasno kar strmo vzpenja. Kurice ob poti že kažejo svoje bele cvetove. Ni jih veliko, tudi kakšna trobentica je vmes. Znanilci pomladi, vesela sem jih. Zima še ne odhaja, nikoli ne "šenka".. Stezica skozi gozd je prijetna, markacij je dovolj. Ravno prav je pomrznjena, da je korak varen. Tudi novi smerokazi lajšajo pot. Opazim, da piše Obranca - Obranica, kaj je prav ne vem, pa saj ni pomembno.
Na planini sva, še skozi majhna vrata in Ira že uživa na snegu.
Mimo spomenika padlim borcem in proti vrhu Obrance..
Novo razpelo in klopca. Lepo je posedeti in opazovati dvatisočake nad Krmo, preko Triglava in Škrlatice in obujati spomine. Tudi Karavanke in Kamniško Savinjske Alpe so lepe.
Vse je na novo pobelil sneg.
Le Blejsko jezero z okolico se mi izmika....
Kar dolgo sedim, potem se odpraviva proti pastirski koči . Lepa je ta planina, Maroltova iz Podhoma mi je napisal Marjan. Koča sameva.
V dolino se spustiva mimo lese, po kolovozni poti. Ta je deloma razrita in blatna.
Pri hišah jo ubereva čez travnik proti cesti in ob robu nadaljujeva proti avtu.
Ni daleč ....
Kot si napisala, res ni daleč, je pa tale pot iz Kočne precej "v breg", saj sprva, nato pa se malo unese. Pa saj je to čar potepanja po gorah in raziskovanja naše okolice. Lepo si predstavila to Obranco s spomenikom padlim borcem in kot lepo pašno prostranstvo.
OdgovoriIzbriši