Pot se začne že na samem začetku strmo vzpenjati. Še dobro, da je lepa in suha, še listja ni dosti. V zraku pa je polno vlage, kar teče mi po obrazu. Tudi korak je bolj težak.
Pri spomeniku pogledam proti vrhu, nič kaj obetavno. Megla se plazi iz dolin. Tu gori je že jesen, bukev ima že pisana oblačila. Nadaljujeva navzgor ob robu gozda. Najina stezica je komaj vidna, se včasih izgubi, pa zopet pokaže. Pripelje naju do lepega razgledišča. Vrhovi naših Julijcev so kot na dlani. Tudi vse tri doline Krma, Kot in Vrata se dobro vidijo.
Namesto rožic so na sporedu gobice, gobice vse vrst. Samo jurčka ni nobenega.
Od Pokljuških gora do Slemena
Nadaljujeva po desni strani in kmalu opazim kolovozno pot, ki pelje mimo starih jasli. Lahko bi šli po njej, pa greva raje kar čez breg, po svoje. Spodaj se vidi Tilčev rot.
Še zadnji del poti, ki se strmo dviga proti vrhu. Včasih popihlja mrzel veter, tako dobro dene.
Na vrhu sva...
Začudena sem in vesela hkrati, razgledi so dobri. Vsa megla se je nekam razkadila. Sedem na zasilno klopco in tiho gledam proti Triglavu. Še Ira sedi in opazuje naokoli. Občutek, da sem bila tam gori, na vrhu Triglava in to ob jutranjem svitu, je nepopisno lep.
Lep razglednik je Jerebikovec. Škoda, da bivak propada. Kmalu se bo sesul sam vase in prerasle ga bodo koprive in visoke trave.
Najlepši je Triglav
Kmalu se nama pridruži še ena gospa, ki je tudi vesela, da se je odločila za Jerebikovec.
Spremlja me tisti prijeten občutek, ko se se vračava proti dolini. Na sedlu še pogled na Mojstrano in Dovje in kmalu sva pri avtu. Še kratek klepet z znancem, ki se je ravno vračal s prijateljico iz Macesnovca in že se peljeva proti domu.
Lepo in zanimivo. Lepo je tudi,da si se odločila tvojo bogato gornisko zivljenje deliti z nami. Jerebikovec je pa za mene balkon 1.vrsta kar se razgleda na nase očake okoli Triglava tiče.
OdgovoriIzbriši