Ratitovec

Ratitovec- Gladki vrh- 1667 m visoko...

Naša mala družba - Zdenka, Marjana in jaz gremo na Ratitovec.

Že dolgo, dolgo nisem bila pri Krekovi koči.

Kjer se nebo dotika gora, kjer veter poje v jasnih dneh, se Ratitovec ponosno dviga nad dolino v vseh hribčkih in poteh.

S planine Pečane obiramo korake. V teh vročih dneh je to najbližja pot. Malo nam popestrijo vožnjo ovire na cesti in gospodarska vozila, ki nalagajo les. Ne moti nas in parkiramo na parkirišču pred začetnim vzponom na naši prijetni poti. Prečimo pašno ograjo in nadaljujemo pot. Zvončka se oglašata, že dolgo se nismo potepali.

Rožice nas spremljajo, veliko je materne dušice. Uživamo in se bližamo planini Pečani. Lepa planina, pašniki so povsod.

Teleta in kravce se pasejo in nas zvedavo opazujejo. Pot je lepo speljana, sem pozabila kako izgleda.

Še žig imajo na planini in rožice nas spremljajo ves čas.

Pa smo pri oznaki za kočo. Rodedendrum cveti, včasih v majhnih šopih, pa zopet na široko cvetoč, lepo.

Na strmih pobočjih v travi zeleni, cveti rododendrum v tisočerih lučeh, materna duš'ca, drobne cvetke in sončki rumeni, lepšajo mir na teh gorskih poteh.

Pot je včasih skalnata, včasih s peskom posuta, a vedno lepo čez travnike speljana. Ubiram korake in opazujem čudovito naravo, ki jo vedno bolj krasijo grmi rodedondroma, ali dlakavega sleča.

Bivak je že na vidiku. Globoke vrtače so ob poti, me pa nadaljujemo proti koči.

Ozračje je belkasko in in tudi razgledi so temu primerni. Vzdušje pa je tisto pravo, ki nam privablja nasmeh na obraz.

Vrtače in potka, ki se vije navzgor.

Bližamo se koritu z vodo in ograji, ki preprečuje živini pašo v bližini koče.

Dvoje jezerc- kala za živino sta spodaj.. Travce se bleščijo le razgledi niso najlepši.

Krekova koča na Ratitovcu. Kar mimo gremo. Travce se rahlo pozibavajo v rahli sapici. Rdečkastio cvetje rodedendruma krasi zelene trave. Visoko nad Selško dolino, kjer se zeleni travniki prelivajo v skalne vrhove, kraljuje Ratitovec. Dolgo travnato sleme, ki vabi na vse strani.

Na Gladki vrh se vzpenjamo. Opazujem greben pod nami in hribčke naokoli. Lepo je tukaj. Kosmati vrh je v nadaljevanju in spredaj se vidi Porezen. Enkrat, v času daleč nazaj smo se pohodniki DU Jav. Kor. Bela podali peški do Soriške planine. Je bila kar pestra pot.

Čudovit je Ratitovec in veliko je možnosti za luštna potepanja, za velike in male in tudi kosmate bučke. Je nadaljevanje grebena Spodnjih Bohinjskih gora, od katerega ga loči Bohinjsko sedlo blizu Soriške planine. Najvišja vrhova sta Gladki vrh 1666 mnm in Altemaver 1678 mnm.

Spustimo se proti koči, da se malo okrepčamo. Diši iz kuhinje in flancati so veliki in dobri.

Vsedemo se za kočo, malicamo in uživamo. Lepo je tu. Še skala nam buri domišljijo. Prijazna pohodnica nam naredi fotko. Tudi me3 se počasi odpravimo.

Pred kočo pa sedi moja hribovska znanka, Karolina. Že na Struški sva se srečali.

Odhajamo, spuščamo se po pobočju in belina v zraku nas še vedno spremlja. Rahel vetrič nam včasih polepša korake.

Za dobro fotko je potrebna dobra namestitev in Zdenka to ve....

Pečana, živina je nekje v senci in počiva. Prijetna je potka, ko se spuščamo.

Naše potepanje je končano. Za zaključek pa še v Bohinj na sladoled, lepo je bilo..

Krekova koča na Ratitovcu stoji, le malo stran je zimski bivak. V kuhinji flancati sveži dišijo, dobri so in okus ti moči povrne, za zdravje krepiti pa šilce se zvrne..