Struška čez planino Svečica

Struška čez planino Svečica na krasen sončen dan..

Ah, te gore, ta naša krasota, kjer Karavanke čuvajo zelena prostranstva. Tam rož'ce cvetijo in v vetru pojo, tam zgoraj lepo nam bo..

Zdenka in Marjana gresta z mano. Smo malce pozabili, da smo še v maju in promet ni kakor druge dni v letu.. Že spodaj moramo plačati parkirnino in lahko se peljemo le do Križovcev.

Zbrka že zjutraj, kaj moremo in nadaljujemo peš. Cesti čez Pusti rovt se že dobro pozna, da vozijo avtomobili čez planino.

Kmalu zavijemo na desno pot in pred nami je zapornica. Ubiramo korake in opazujemo drevje, vse listje je porjavelo od zadnjega snega. Ptičji vrh se vidi ves s soncem obsijan.

Včasih se pokažejo razgledi na naše lepe Julijce in Karavanke in pot nam hitro mine.

Le malo še in pokaže se streha koče na planini. Zvončka se prijetno oglašata.

Pri koči na Belski planini smo, malo si oddahnemo in razgledamo naokoli. Rožic je bolj malo, vse je že pobralo. Še sreča, da je lep dan in razgledi so čudoviti.

Sonce nam riše najlepšo podobo. Julijske Alpe v daljavi žarijo zaplate snega se v skalah bleščijo in naši obrazi v nasmeh se držijo.

Malo telovadbe in v skale naju nažene Zdenka in potem se odpravimo dalje.

Gremo pa na Struško, se odločimo. Mogoče bo po pobočju še kašno cvetje. Res je, nad kalom za živino cvetijo encijani in Zoisove vijolice. Je pa veliko cvetočega regrata okoli koče. Polagoma obiramo korake po stezici, ki se v začetku včasih malo izgubi. Pa, če večkrat hodiš po njej jo kmalu zopet najdeš.

Različni motivi se vrstijo in šopki rožic prav tako. Včasih so trave bogato okrašene, pa zopet le nekaj cvetov. Vse pa so dar narave za naše očke, ki hrepenijo po lepoti, ki jo bčudujemo.

Rušja je vedno več in potka se vije včasih med njim in zopet po travnatih strmalih in še malo snega imamo.

Lepi so aranžmaji rož med skalami ali med suhimi vejami požaganega rušja.

Krasni so razgledi čez travnate vrhove proti Kepi. In Triglav je vso pot na ogled.

Vzpenjamo se in občudujeno pokrajino. Še speči kipec najde Zdenka.

Dosti pohodnikov se nas vzpenja na to lepo soboto.

Tudi nekaj avrikeljna cveti in kosmatinec.

Prehiti nas skupina pohodnic in Karolina me pokliče. Sva se že srečali v hribih.

Pri skali na Velikem vrhu je gneča. Malo počakamo potem pa nam Karolina naredi fotko. Vpisna knjiga je nova, tudi žig je le blazinice ni.

Pri kontejnerju si naredimo počitek in malico. Sonce pripeka in iščem senco. Pohodniki se počasi porazgubijo in odhajajo v dolino.

Oblački nad nami so čudoviti. Vedno znova me navdušijo na tem vrhu.

Lepo se vidi po Koroški.

Počasi se tudi me odpravimo proti koči. Pred nami je še polovico poti.

Tudi nekaj narcis nas razveseli. Hitro se bližamo planini. Pri koči naredimo le kratek postanek in nadaljujemo proti Pustem rovtu.

Lepa je koča na Belski planini..

Na Križovcu ni več kontrole in odpeljemo se na Pristavo na kofetek. Lepo, lepo je bilo!

Naj tudi vam sončni dnevi prinašajo čudovita potepanja in varen korak, kjerkoli že boste. Povsod je lepo, le od doma je treba..

Pot nas vodi na Struško visoko, kjer gorski svet se razpre na široko. Pod nami Svečica v cvetju počiva, in rožic veliko v travi se skriva.