Od doma do doma - Po Rudni poti

 Od doma do doma - Del poti  po oznakah Juliana  trail... 

Življenje, veliko, visoko, večno,

kličem ti: Dober dan!

In ti ponujam roko za srečno

skupno vandranje kdovekam...

Mrzlo jutro je zunaj, ko se odpravimo me tri od doma. Po Stari Rudni poti gremo. Mimo cerkve sv. Lenarta pa mimo Janezkove prve šole.

 In nadaljujemo do konca ozke ulice, Murove. Lepo se vidi Špica na Mežakli,

in Kisovec na koncu grebena.

 Lepi stari ganki

in dekoracija na oknu.

Pri zadnji hiši se začne Rudna  pot. 

Še malo telovadbe

 in smo pri obeh kapelicah sv. Barbare.

 Pri večji kapeli se lepo vidijo glajžni na kamenju. Lahko si zamislim kako težaško delo je bila vleka majhnega vozička po tej strmi poti. 

Korenine kot velikanova noga obuta v zeleno mahovje.

Pri hišah prečimo cesto in naša stezica se nadaljuje zopet skozi gozd.

 Vedno ožja postaja, listje šumi pod nogami in zvončka se oglašata. Vzdušje je pravo. Marjana in Blanka  žvrgolita namesto ptičkov, ki jih ni slišati.  Pisano listje je že odpadlo in gozd se počasi odpravlja k zimskemu počitku. Pa smo pri gozdni cesti.

V srcu, če je ta pravo,

je zmeraj prostora

za tisoč imenitnih stvari,

ki jih ljubiti mora

vse kar živi.

 Še nekaj metrov in pred nami je cesta, ki jo pripravljajo za asfaltiranje. Odprejo se razgledi na pobeljene vrhove.  Hruščanski vrh in sedlo Rožca v ozadju.

Plavški Rovt,

tudi tu je knjižnica - vzemi in prinesi.

Pri transformatorju skrenemo levo. Spustimo se po ozki cesti in kmalu smo pr Grmič.

 

Osličkov, ki sem jih naslikala ni videti.

 Pri mostu je že  senca in veter piha. Golica približana, koča  je pod Krvavko.

 Naša pot vodi čez most in levo. Rudna pot pa se nadaljuje naravnost po kolovozu. Še mimo zadnje hiše in pot se spušča. 

Španov vrh in žičnica

in zajček na nebu.

Velikokrat sva se tukaj sprehajali z mojo Iro. Kmalu smo pri travniku in spustimo se na spodnjo pot.

 Mimo Mlinske Peči  in čez  mostiček.

Čudoviti smreki, ena kot bi imela krila, druga polna storžev.

 Kmalu smo pri hišah v Plavškem Rovtu.

Oblački so zanimivi, vedno mi privabijo nasmeh, kužek.

Sence in sonce nad Plavškim Rovtom.

  Sestopamo po cesti. Ob klepetu pot hitro mine. 

Na ovinku se odpre krasen razgled na Jesenice, vse do začetka grebena Brezniških Peči in za grebenom Dobrča.. Sava  se blešči kakor jezero, čudovito. Daleč se vidi.

 Kmalu smo pri mostičku. Knjižnica na avtobusni postaji še deluje. Spodaj se že vidijo stolpnice in kmalu smo doma.

 Po GPS smo prehodile 9.30 km in naredile 375/379 višincev in spusta.

Lepa krožna pot, sprehod za mlade in manj mlade in tudi kosmate bučke. Lepo je bilo!

Vsak dan se znova začenja svet.

Tako se knjiga sestavlja.

Tako življenje proslavlja

svoj sad in cvet.

/Tone Pavček/