sreda, 09. maj 2018

Kumlehova glava, Visoki Mavrinc


Kumlehova glava, Visoki Mavrinc,


pomlad je prišla tudi do klopce na Visokem Mavrincu.


 Moram malo med vrhove, ki se v vrsti razkazujejo nad vršiško cesto. Ni preveč lepo jutro, ko se vozim po  ovinkih. Nekaj novega opazim, obrnem pri Koči na Gozdu in se zapeljem nazaj proti izhodišču za Mavrinc.

   Parkirna mesta so ob strani. 


Le oznak  za Mavrinc in Kumlehovo glavo še vedno ni.


 Stezica je suha, rožic je bolj malo.


Večni objem, občudujem bukev in smreko.


 Na  grebenu se pogled že naslaja na Zadnjem Robičju. 


Šopek navadnega slečnika polepša zadnji, razgledni ovinek.


 Zadnje Robičje, Vavovje, Kumlehova glava.


Potem se povzpnem na  Visoki Mavrinc, 1562mnv.  Križ, klopca in zelenje okoli, pomlad je  prišla.

Prisank, Sovna glava, vrh Vršiča.

M. Mojstrovka, Šitna glava, Prednje Robičje, Zadnje Robičje.


Razor, Prisank..


 Le meglice se igrajo skrivalnice okoli  vrhov. Jih odkrijejo, pa zopet  zakrijejo mojim pogledom. Rigljica, Rušica, Rusa peč, Frdamane police, Špik. Lipnica, Kačji graben( hvala Jus).



 Škrlatica v meglicah, Rakova špica, Rogljica, Dolkova špica..


Razor, Prisank..


 Koča na Gozdu, Tonkina koča in  cesta, ki se vijuga proti Poštarskem domu. Vse  na ogled.



Tudi v dolini  je lepo.


 Izstopa mogočni Prisank, nad Vršičem pa Sovna glava in vrh Vršiča.
 Vmes pa Poštarski dom.



 Mala  Mojstrovka, Zadnje Robičje, Vavovje. 
Gledam proti Kumlehovi glavi, dereze imam, če bo treba. 
Prijeten mir  je na Mavrincu,  le avtomobili s ceste se slišijo. 

Tudi proti Krnici in planini v Klinu ni videti  snega. 


Še pridem Visoki Mavrinc.


 Spustim se na greben.  Po strmi poti se vzpenjam proti Kumlehovi glavi.



 Snega ni več, stezica je suha in se strmo vzpenja. 

Utrinek, zvezde plešejo


Pri vzpenjanju so v pomoč  debele veje ruševja in korenine, ki prepletajo potko.


 Pogledujem nazaj proti Špiku, Škrlatici, Razorju, Prisanku nič ni bolje. 
Meglice se  igrajo skrivalnice.


 Le proti Trenti se malo odpre. Že vem,  ne bom videla  lepotcev, ki se skrivajo za Mojstrovko. Pa sem vseeno vesela.  Gledam lahko te, ki so okoli mene, čeprav v tančice zavite.   Greben mi je vedno zanimiv. 




Korenine se prepletajo, zraven  pa Vavovje in Zadnje Robičje čisto blizu.
 Pod Robičjem  je še sneg.


Še malo po grebenčku in sem na vrhu.




 Mavrinc in Krnica spodaj..

 Vrh Kumlehove glave 1778 mnv.


 Krasen občutek, kar nekaj časa samo stojim in občudujem vrhove.



 Med njimi sem, čeprav  ne prav visoko.  Jih pa lahko gledam čisto od blizu. Veliki in Mali Kumleh sta eden za drugim( desno).


 Spodaj v dolini  se blešči jezero Jasna.. Gore na drugi strani Vršiča se slabo razločijo. 
Še Krn bi se lahko videl.


 Ni veliko vpisov v tem letu.


 Lepo mi je, sedim, malicam in čakam v zasedi z aparatom v roki. Mangart in greben Ponc  se za trenutek pokažeta.


 Malo Mojstrovko približam, še Hanzova pot se vidi, snega je še veliko.  Tudi Slemenova špica je še bela.



 Jalovec pa ostane skrivnostno zakrit. 
 Ciprnik, Visoka peč,  vabita  onstran doline.

 Nič ne bo z  lepšimi razgledi in Jalovcem,  pa se odpravim  nazaj. Tudi pri sestopu pride
 ruševje prav.


 Vračam se po isti poti in kmalu sem  pri avtu. Mogoče mi kdaj  uspe, da  bom imela lepe razglede.

 Po cesti že hrumijo motoristi.


 Po GPS sem prehodila 5.00 km, hodila s postanki 4.00 ure in naredila okoli 580 m višincev.


  Še pridem, lepa mi je ta pot.

 " Ko pride pomlad,
 je edini problem,
kje biti najsrečnejši."
/Ernest Hemingway/

             Opis poti

Ni komentarjev:

Objavite komentar