Vrtaško Sleme - je lep razglednik, visoko nad Mojstrano.
Baje bo sončen dan, mogoče. Več vrhov imam v mislih. S sestro se odločiva za Vrtaško Sleme. O, tudi sosed naju je mikal. Samo, če je padal ponoči sneg, tam na gori ne bo preveč varno. Dan se komaj prebuja, ko začneva v Mojstrani. Strmina je že na samem začetku huda, ampak pot je lepa, suha. Meni je všeč. Nekje pač moraš pridobiti višino. Kmalu se pokažejo vrhovi Rjavine, V. špic, Cmira in za njimi se skriva Triglav. Pa ne za dolgo. Sva že pri koči na Vrtaški planini. Na lepem kraju stoji. Razgledi so čudoviti.
Rjavina, Vrbanove špice, Cmir
Tudi Triglav se je pokazal
Hitiva mimo koče. S pogledom še enkrat objamem gore, ki se razkazujejo v soncu.
Prečiva jaso, ko se nama pridruži trop ovac. Pa nimava nič zanje, zato grejo kmalu po svoje.
Potem zagledaš cilj.
Triglav
Od Stenarja do Slemena
Ko zagledaš Vrtaško Sleme si misliš, da je blizu, pa ni tako. Razgledi so čudoviti. Doline Krma, Kot in Vrata slutiš med poraslimi grebeni. Tudi Karavanke so kot na dlani. Julijske Alpe so še posebej lepe in čisto blizu. Kukova špica pa je enkratna v svoji veličini. O, pa ni sama, družbo ji dela Špik in druge Martuljške gore. Spodaj pa se spogleduje Vrtaški vrh.
Panorama
Kepa, Gubno, V. Kurjek, pa vse tja do Golice
Iščeva Drobeče Sleme
Kukova špica, Špik, Frdamane police
Poiščeva zavetje, ker na vrhu močno piha. Že spodaj na Njivicah, bi me kmalu odneslo, tako močni so bili sunki vetra. Veseli sva, da se nisva odločili za Kukovo špico. V takem vetru ne bi bilo dobro.
Po kratkem odmoru se odločiva, da poiščeva še Drobeče ali Votlo Sleme in nadaljujeva po desni strani grebena. Stezica se je res nekaj časa videla, potem pa so bojevniki prevzeli vodstvo. Branili so svoj greben, spletali veje in naju niso pustili skozi. Bitka je bila izgubljena, odnehali sva. Spodaj v dolinici sva opazili stezico. Ta bo verjetno prava. Pa naj ostane izziv. Do Mojstrane je še daleč, tako, da je tudi Vrtaški vrh ostal brez najinega obiska. Pa drugič. Pozna se, da je v deželo prišla jesen. Bukov gozd se že preoblači v pisana oblačila. Tudi macesni že rahlo rumenijo.
Karavanke
Bojevniki branijo svoj greben
Spodaj v dolinici, tam na desni se vidi stezica
Na prvi jesenski dan
Še pogled v dolino in že hitiva po strmi poti nazaj do avta. Lepo je bilo!
Uf, ni tako enostavno ustvarjati blog, bo že šlo, čav Majda
OdgovoriIzbrišiNič ne jamraj, super ti gre in s tvojim računalniškim znanjem je to "mala malca", kot se reče po naše.
IzbrišiTole Vrtaško imam že dalj časa v planu. Sedaj jo šparam za lepo jesensko turo. Pot bom izbrala drugo, kajti strmina direkt iz Mojstrane mi ni preveč pisana na kožo.