23. september 2014 - Vrtaško Sleme -2077 visok vrh


Vrtaško Sleme -  je lep razglednik, visoko nad Mojstrano.
 
   Baje bo sončen dan, mogoče. Več vrhov imam v mislih.   S sestro se odločiva za Vrtaško Sleme.  O, tudi sosed naju je mikal. Samo, če je padal ponoči sneg, tam na gori ne bo preveč varno. Dan se komaj prebuja, ko začneva v Mojstrani. Strmina je že na samem začetku huda, ampak pot je lepa, suha. Meni je všeč. Nekje pač moraš pridobiti  višino. Kmalu se pokažejo vrhovi Rjavine, V. špic, Cmira in za njimi se skriva Triglav. Pa ne za dolgo. Sva že pri koči na Vrtaški planini. Na lepem kraju stoji. Razgledi so čudoviti.
 

                                                         Rjavina, Vrbanove špice, Cmir

                                                       Tudi Triglav se je pokazal

 
 Hitiva mimo koče. S pogledom še enkrat objamem  gore, ki se razkazujejo v soncu.
Prečiva jaso, ko se nama pridruži trop ovac. Pa nimava nič zanje, zato grejo kmalu po svoje.
Potem zagledaš cilj.
 
                                                             Mimo koče skozi gozd

Triglav
   
                                                   

                                                          Od Stenarja do Slemena

 
Ko zagledaš Vrtaško Sleme si misliš, da je blizu, pa ni tako. Razgledi so čudoviti. Doline Krma, Kot in Vrata slutiš med poraslimi grebeni.  Tudi Karavanke so kot na dlani. Julijske Alpe so še posebej lepe in čisto blizu. Kukova špica pa je enkratna v svoji veličini. O, pa ni sama, družbo ji dela Špik in druge Martuljške gore. Spodaj pa se spogleduje Vrtaški vrh.
 
                          Panorama                          
                           

Kepa, Gubno, V. Kurjek, pa vse tja do Golice
 
                                                  Vrtaško Sleme, zadaj Kukova špica

                                                            Iščeva Drobeče Sleme

                                                   Kukova špica, Špik, Frdamane police
     
Poiščeva zavetje, ker  na vrhu močno piha.  Že spodaj na Njivicah,  bi me kmalu odneslo, tako močni so bili sunki vetra. Veseli sva, da se nisva odločili za Kukovo špico. V takem vetru ne bi bilo dobro.
Po kratkem odmoru se odločiva, da poiščeva še Drobeče ali Votlo Sleme in nadaljujeva po desni  strani grebena.  Stezica se je res nekaj časa videla, potem pa so bojevniki prevzeli vodstvo. Branili so svoj greben, spletali veje in naju niso pustili skozi. Bitka je bila izgubljena, odnehali sva. Spodaj v dolinici  sva opazili stezico. Ta bo verjetno prava. Pa naj ostane izziv. Do Mojstrane je še daleč, tako, da je tudi Vrtaški vrh ostal brez najinega obiska. Pa drugič. Pozna se, da je v deželo prišla jesen. Bukov gozd se že preoblači v pisana oblačila. Tudi macesni že rahlo rumenijo.
                                                        
                                                                     Karavanke
Bojevniki branijo svoj greben 
                                          
                                              Spodaj v dolinici, tam na desni se vidi stezica

                                                             Na prvi jesenski dan

 
 Še pogled v dolino in že hitiva po strmi poti nazaj do avta. Lepo je bilo!
 
 

2 komentarja:

  1. Uf, ni tako enostavno ustvarjati blog, bo že šlo, čav Majda

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Nič ne jamraj, super ti gre in s tvojim računalniškim znanjem je to "mala malca", kot se reče po naše.
      Tole Vrtaško imam že dalj časa v planu. Sedaj jo šparam za lepo jesensko turo. Pot bom izbrala drugo, kajti strmina direkt iz Mojstrane mi ni preveč pisana na kožo.

      Izbriši