Grad Miramar in Trst v pravljični podobi

Grad Miramar in Trst v pravljični podobi..

Naš predsednik DU Javornik Koroška Bela je organiziral krasen zadnji izlet v tem letu. Peljemo se po gorenjski avtocesti mimo Ljubljane, čez mejni prehod Fernetiči na italijansko stran. Kot vedno je vzdušje tisto pravo, potepinsko. Morje, letos sem ga videla že velikokrat, ko se potepam po svetu.

Ko jadraš na morju svojih sanj Ni konca brez nadaljevanja, ko jadraš na morju svojih sanj, ko temne misli trgajo dušo, v grobu valov pa je svet nov, karkoli boš gledal z očmi, videl in meril boš s srcem.

Parkiramo le malo stran od gradu Miramar. Sledi malica, za katero je poskrbel naš predsednik Marjan. Vreme je pusto, sama sivina povsod. Komaj se opazijo ladje na morju. Nič nam ne pokvari veselja.

Malica kar traja, je treba uživati in tudi nazdraviti, preventiva je boljša kakor doma obležati.

Potem z vodičko Zdenko usmerimo korake po cesti. Ne hodimo dolgo, ko se za ovinkom že pokaže grajski stolp.

Veliko školjk je na čereh in golobi in kormorani vedrijo na njih. Imajo zaupne pogovore.

Pod drevoredom se sprehodimo in že vstopamo skozi grajska vrata. Ogledali si bomo le vrtove. Za ogled notranjosti je premalo časa.

Tudi vrtovi v tem zimskem času so lepi za pogledat. Res ni cvetja, so pa urejene zelene gredice in visoke trave in kipci.

Grad je mogočna stavba tik nad morjem.

Grad je dal zgraditi nadvojvoda Ferdinand Maksimilijan I. Habsburško-Lotarinški (1832–1867), mlajši brat cesarja Franca Jožefa. Načrte stavbe v mešanici gotike, srednjega veka in renesanse, ki so jo gradili med letoma 1856 in 1860, je zrisal avstrijski arhitekt Carl Junker (1827–1881). Grad naj bi prvotno imel tri nadstropja, vendar se je Maksimilijan, ki je gradnjo financiral iz lastnih sredstev, zaradi pomanjkanja denarja tretjemu nadstropju odpovedal. V času gradnje je s soprogo, Šarloto Belgijsko, živel v Castellettu, manjšem objektu v grajskem parku, kjer je Šarlota do preselitve v Belgijo živela tudi po moževi smrti. Po tem, ko je bil Ferdinand Maksimilijan v Mehiki leta 1867 usmrčen, je grad služil kot občasna rezidenca Habsburžanov.

Utrinki naših obiskovalcev. Tudi z dežniki se imamo lepo. Ne vem, ali nam zgoraj pošiljajo solze žalosti ali veselja.

Se raduješ cvetlicam na neštetih steblih, ptiču, ki vzleta, dežni kaplji, žarku sonca, kot da z dušo meriš čas, izpuhtijo jedke bolečine, prepoznaš neskončno, ceniš hrup strojev, obideš sever in jug, poletiš v vesolje, če jadraš na morju svojih sanj.

Kar traja ta naš ogled, lepo je.. In slika s spleta, ko v parku vse cveti.

Še v paviljon stopimo in si ogledamo zaliv spodaj.

Vračamo se proti avtobusu. Obveščevalna je še vedno na skali in ima vse pod kontrolo.

Previdno mimo kače, ki nas opazuje.

Po ogledu nadaljujemo z vožnjo proti Trstu. Parkiramo ob veliki stavbi v bližini trgovine Mirela.

Vodička nas vodi skozi mesto do Velikega trga. Hodimo mimo lepih starejših zgodovinskih stavb s pogledom na morje. Pa smo na Velikem trgu. Veliko nas je.

Veliki trg.

Glavni božični sejem se je odprl že 7. decembra in obiskovalce pričakuje vse do 6. januarja. Razprostira se po samem zgodovinskem jedru mesta, od ulic okoli Via delle Torri, čez Piazza della Borsa, pa vse do kanala na Ponterossu. Na tem območju stoji več kot sedemdeset lesenih hišic, ki ustvarijo prijetno praznično kuliso. Del ponudbe je namenjen ročno izdelanim predmetom in idejam za darila, velik poudarek pa je tudi na hrani. Obiskovalci lahko okušajo specialitete iz različnih delov Italije, prisotne pa so tudi kulinarične zanimivosti iz drugih držav. Prav ta raznolikost vonjev, okusov in glasov daje sejmu poseben značaj, ki ni vsiljiv, temveč prijetno živahen.

Trg leži ob obali, na skrajnem koncu Tržaškega zaliva. Upravičeno ga imenujejo Veliki Trg, saj je dejansko zelo obširen, trenutno je šesti največji trg v Italiji, a zgleda še večji zaradi odprte lege, ki ga nekako podaljšuje s pomolom Audace in z odprtim morjem. Nasproti morja trg zaključuje Občinska palača, na straneh pa druge palače, ki spadajo med najlepše v mestu. Na trgu samem stojita Mazzolenijeva fontana in spomenik Karla IV. Habsburškega. Ob obali poteka ena od glavnih prometnic, ki povezuje obalno cesto iz Italije z avtocesto proti Istri. Utrinki, ki povedo vse.

Posebna pozornost je namenjena vodnjaku, ki so ga velikokrat prestavili, je pa čudovit. Na Velikem trgu v Trstu, stoji vodnjak štirih celin ( 1751). Avstralije, ko so postavili vodnjak, niso še odkrili. Ob vsakem vogalu je postavljen kip, vsak ponazarja eno od poznanih celin. To je simboliziralo dejstvo, da se je v Trst tovorilo blago iz celega sveta. Na vrhu vodnjaka stoji krilata vila, ki ščiti trgovanje mesta. Kip s pokritim obrazom ponazarja reko Nil, ko izvir reke je bil še nepoznan.

Trst, mesto ob morju. December in praznične luči, vonj po sladkih dobrotah in živžav na ulicah ustvarijo vzdušje. Trst se pokaže v bolj čarobni podobi. Adventni čas v Trstu je čudovit.. Okrašeni lokali, svetleči okraski, ki visijo nad ulicami, vonj kuhanega vina in malo domišljije pa se sprehajaš v pravljici, ki je za vsakogar malce drugačna. V spremstvu vodičke nadaljujemo z ogledom.

Hodimo mimo jaslic in vedno bolj se temni. V upanju, da bodo zasvetile tudi smrečice nadaljujemo ogled proti anfi teatru.

Rimsko gledališče se nahaja pod gričem sv. Justa. Bilo je zgrajeno nekje v 1. ali 2. stoletju našega štetja. Gledališče je grajeno v hrib, s čimer je bila olajšana stopničasta gradnja za prostor za gledalce. Skozi stoletja se je gledališče zgubilo pod novimi stavbami in bilo ponovno odkrito šele v začetku 19. stoletja. V teatru se občasno še odvijajo predstave.

Mimo Ponterosa je nadaljevanje poti proti Srbski pravoslavni baziliki San Spiridione...eni najlepših tržaških cerkva. Struktura je v bizantinsko-vzhodnem stilu s tlorisom v obliki grškega križa in štirimi zvoniki na vogalih, ki podpirajo kupolo...

Trg sv. Antona: na trgu je glavna cerkev sv. Antona, zgrajena na mestu, kjer je prej stala manjša kapela, ki je postala premajhna za številne vernike. Nova cerkev izvira iz začetka 19. stoletja. Zgrajena je v neoklasicističnem slogu, o čemer priča šest stebrov v jonskem stilu na pročelju. Cerkev nad streho krasi šest kipov, ki so vsi delo kiparja F. Bose in izhajajo iz leta 1842. Na vzhodni strani se nahaja srbska ortodoksna cerkev sv. Spiridiona, ki s seboj nosi zanimivo zgodbo. Nastala je namreč po letu 1751, ko je Marija Terezija, takratna vladarica, oznanila, da imajo ljudje pravico do verske svobode. To je spodbudilo mnoge ljudi iz Sarajeva, Herceg Novega in Trebinja, da se preselijo v Trst. Kasneje se ortodoksni ločini v mestu ločita na grško in srbsko, iz katere izhaja današnja župnija. Srbska pravoslavna bazilika San Spiridione...ena najlepših tržaških cerkev...nahaja se zraven trga Ponterosso in blizu cerkve Sv Antona...struktura je v bizantinsko-vzhodnem stilu s tlorisom v obliki grškega križa in štirimi zvoniki na vogalih, ki podpirajo kupolo... Žal v temi vsega tega ni bilo mogoče zaznati.

Tudi notranjost je lepa. In svečke prižigajo za umrle in žive. Spodaj pokojni, zgoraj živi.

V prostem času se sprehajamo po ulicah, mimo stojnic kjer se dobi skoraj vse, avtomobilčkov, drsališča. Opazujem nočni zaliv in utrinke z ulic.

Poiščemo odprti bife in se malo podpremo.

Čisto na koncu si ogledamo še trgovino Mireli. Tam je vzdušje tako kakor takrat, ko smo švercali kavo in kavbojke čez mejo. Le prepozno smo se odločili za obisk trgovine.

Veliko slik sem naložila, tudi za tiste, ki niste bili z nami.

Naj vam bo lepo, ostanite zdravi in objemite koga in SREČNO 2026..

Raztrgaš krinko zla, preženeš zavajanja, razumeš, da se nekateri zlijejo v prah, v nasmehu odkriješ luč, ki iskal si jo zaman. ČE JADRAŠ NA MORJU SVOJIH SANJ! /Sándor Szúnyogh - Ko jadraš../