Krnica, dolina skrita pod gorami...
Koča v Krnici je skrita v zatrepu doline in v družbi mogočnih dvatisočakov. Majhna kočica in izhodišče na vrhove, ki jemljejo dih že ob pogledih nanje.
Ustavil se bom v pravljični deželi, malo dlje kot le bežen trenutek.
Naslednjič se bom morda ustavil v drugi pokrajini za vedno.
/ Jani Kokalj/
Z Zdenko ubirava korake. Povabila me je, če grem z njo. Rada, ker ravno razmišljam kam naj me nese korak. Parkirava pri mostu Vel. Pišnice. Vse je razrito, kupi peska čakajo na odvoz. Najin korak je umirjen, nikamor se nama ne mudi.
Uživava v kuricah, ki so pred kratkim pokukali iz mrzle zemlje.
Šopkih resja, ki rahlo barvajo pokrajino. Narava se šele prebuja in zelenja še ni veliko. Prisank in vrhovi okoli so zamegljeni.
Ustaviva se pri oznaki za Špik čez Kačji graben. Malo ji razlagam kako izgleda ta pot.
Pretoki Pišnice so urejeni, visoki nasipi so čez prodišča.
Hodiva po prodišču, potem se odločiva za cesto.
Greva mimo oznak za Mali Tamar, bližava se koči v Krnici.
Gledam Prisank, Zvonike, Zadnji Prisank, Razor, ni prave svetlobe.
Zelena je v gozdu najbolj moderna barva. Kmalu zagledava kočo.
Koča v Krnici in nad njo sami imenitni vrhovi. Snega je bolj malo in tudi smučarjev ni. Koča obratuje le ob vikendih.
Pomalicava, klepetava, pa se greva obmetavat s snegom. Še možica narediva.
Fotografiram, megle je vedno več, da bi se videlo višje proti Veliki Dnini.
Tudi meglice so čarobne le vedno bolj sivo postaja. Posloviva se od hiške, moja slika.
Sestopava po slikoviti gozdni poti.
Tam se sneg bolj zadržuje, vendar se ga lahko obide. Opazujeva drevesa, ki spletajo korenine čez skale. Sožitje vlada v gozdu, le nobene divjadi ni na spregled. Smejim se Zdenki, ko se baše čez oviro. Sama naredim ovinek.
Zvončka se oglašata in včasih se oglasijo tudi ptički. Kmalu sva na cesti. Še v Mali Tamar greva.
Tudi tu kurice šele poganjajo. Planina v Klinu sameva in poleg je Spominski park ponesrečenim v gorah.
Veliko jih je, ki jim je življensko pot ustavila gora. Se zgodi, vsega je enkrat konec. Kmalu sva pri mostu čez Vel. Pišnico.
Na parkirišku ravno nalagajo pesek na tovornjak.
Še na kofetek greva in se zapeljeva v Kranjsko Goro. Navijaški kotiček za naše orle. Naj prodajajo in se veselijo z nami. Tudi medve navijava za naše.
Luštno potepanje Zdenka hvala, pa še kdaj.
Po GPS sva prehodili okoli 10.00 km in naredili okoli 300.00 metrov višincev. Lepo je bilo.
Kako lepo je najti nekoga,
ki od tebe ne želi ničesar,
razen tvoje družbe.
/A.N./
